Blitva (Beta vulgaris var. cicla) je dvoletna zelenjavnica, ki jo gojimo zaradi hranilnih in okusnih listov.
Listi in peclji so lahko različno obarvani. Najpogosteje so temno ali svetlo zeleni, obstajajo pa tudi rumene, oranžne in rdeče sorte.
Blitva v prvem letu po sajenju razvije listno rozeto številnih spiralno razvrščenih listov. Listi so dolgi, z odebeljemnim listnim pecljem in lahko zrastejo do pol metra. V drugem letu vegetacije se iz poganjka oblikuje cvetno steblo, ki laghko doseže tudi dva metra višine. Dozorela semena lahko uporabimo za sajenje skozi vse leto. Prav tako lahko liste obrezujem vse leto. Pri tem pazimo, da ohranimo liste v sredini. Zato je blitva pozimi zelo dobrodošla v topli gredi.
Blitva je zelo prilagodljiva rastlina in uspeva v celotni Sloveniji, najpogosteje pa jo gojijo na Primorskem. Ustrezajo ji dobro prepustna tla.
Uporabna v solati, pogosteje pa kot špinača
Blitva vsebuje številne antioksidante, minerale in vitamine ter balastne snovi. Med drugim njeno uživanje deluje protivnetno in uravnava krvni sladkor. Vsebuje pa oksalate, zato ni priporočljiva za tiste, ki imajo težave z ledvicami.
Mlade liste lahko uživamo sveže v solati, najpogosteje pa blitvo kuhamo ali popečemo, podobno kot špinačo. Odebeljene listne peclje lahko uporabljamo podobno kot šparglje. S toplotno obdelavo se še poveča njena hranilna vrednost. Svežo ali kuhano lahko tudi zamrznemo.
Blitva na vrtu
Od marca naprej vzgajamo sadike. Na prosto blitvo sejemo spomladi od aprila naprej, lahko pa tudi kasneje, vse do septembra. Poznejše setve so namenjen prezimovanju. Ob sajenju sadik naj bo razdalja v vrsti in med vrstami okoli 40 cm. Blitvo sejemo plitvo do 4 cm globoko.
Dobro je paziti, da blitve ne sadimo na gredice, kjer smo gojili rdečo peso in špinačo. Najbolje jih je saditi na mesta, kjer sta rastla krompir ali korenje.
Primerni sosedje blitve so kapusnice, čebula, ohrovt, redkvica, drobnjak, solata, fižol, grah in paprika.
