Arnika (Arnica montna) je že dolgo cenjena zdravilna rastlina, ki pomaga pri številnih težavah. Poznamo jo pod mnogimi imeni med katerimi je tudi sončna roža.
Do 7 cm dolgi listi so dlakavi, najbolj prepoznavna pa je po oranžno rumenih do 8 cm velikih cvetovih, ki nekoliko spominjajo na regratove. Pri nas je njeno nabiranje dovoljeno za osebno rabo, ponekod v tujini pa je celo zaščitena. Zato jo za uporabo v farmacevtski industriji gojijo.
Arnika je pogosta sestavina homeopatskih pripravkov
Cvetovi vsebujejo karotenoide, ki dajejo rumeno barvo. Poleg njih vsebuje še številne druge zdravilne sestavine. V zdravilne namene uporabljamo cvetove, ki imajo protivnetne lastnosti in uničuje nekatere bakterije.
Pripravki iz cvetov izdatno prekrvavijo kožo in sluznice, vplivajo na podkožne bolezenske procese, blažijo kožna vnetja, pomagajo pri turih, zvinih, podplutah, mišičnih in sklepnih bolečinah, pospešujejo celjenje ran, pomagajo pri ozeblinah in hemoroidih.
Arniko uporabljamo tudi za zdravljenje glivičnih okužb ter za izpiranje vnete ustne in žrelne sluznice.
Arnika sicer ni primerna za uživanje, saj škoduje nekaterim notranjim organom. Prav tako ni priporočljiva dolgotrajna uporaba obkladkov. Zaradi njenega dražilnega učinka na kožo si je po uporabi pripravkov priporočljivo umiti roke.
Kako pripravimo obkladke in tinkturo?
Za pripravo obkladkov z vročo vodo prelijemo do 5 g posušenih cvetov in pustimo stati 10 minut. S precejeno in ohlajeno tekočino prepojimo obkladke, katere polagamo na obolelo mesto večkrat dnevno.
Tinkturo pripravimo z namakanjem 10 g cvetov v decilitru razredčenega alkohola ali žganja. Za pripravo obkladkov tinkturo redčimo z vodo, za izpiranje ust pa dodamo kar desetkratno količino vode. Arniko dodajajo tudi številnim protibolečinskim mazilom.
