Moringa je najbolj razširjena v Afriki in južni Aziji, predvsem Indiji. Raste tudi v siromašnih tleh in na sušnih področjih.
Drevo z majhnimi listi razvije nevpadljive bele cvetove, zato pa so plodovi v obliki do meter dolgih strokov toliko bolj opazni. V njih se razvijejo okrogla semena. Uporabni so vsi deli rastline, najpogosteje pa zmleti posušeni listi.
Moringa zdravi številne bolezni?
Moringo že več tisočletij uporabljajo v tradicionalni medicini ter za preprečevanje podhranjenosti in prehranskih pomanjkljivosti. Vsebuje naravne antibakterijske, protiglivične in protivirusne spojine.
Njeno uživanje v obliki čajev pomaga pri različnih vnetjih, okužbah, sladkorni bolezni, alergijah in astmi, v pomoč je pri urejanju prebave, želodčnih in črevesnih razjedah, težavah s srcem in visokim krvnim tlakom, pri kroničnih glavobolih, ledvičnih kamnih, motnjah delovanja ščitnice, nekaterih vrstah raka, pomaga pri spopadanju z depresijo in tesnobo.
Priporočeno je preventivno uživanje čajna žlička suhe rastline v prahu dnevno a ne na prazen želodec.
Moringo uporabljajo tudi kot sestavino krem, saj na koži uničuje bakterije hkrati pa kožo vlaži in regenerira.
Zakladnica vitaminov in mineralov
Moringa vsebuje veliko beljakovin, ter številne koristne snovi: sedemkrat več vitamina C kot pomaranče, nekajkrat več vitamina A kot korenje, več kalija kot banane in več kalcija kot kravje mleko.
Užitni so vsi deli. Liste, cvetove in mlade stroke lahko uporabljamo v kuhinji, bodisi surove ali v kuhanih jedeh. Užitna so tudi semena, ki jih ponekod pražijo. Iz semen pridobivajo olje namenjeno kulinariki in za nego kože.
Zanimivo: s pomočjo semen do pitne vode
Semena so uporabna celo za prečiščevanje vode: posušena in zmleta je potrebno zmešati z manjšo količino vode in nato precediti. Precejeno tekočino dodamo vodi, ki jo želimo prečistiti. Nekaj minut jo je potrebno mešati, potem pa pustiti stati eno uro. Približno 100 mg mletih semen zadošča za pripravo litra pitne vode.
