Tako so nekatere pasijonke našle novo domovino celo na Primorskem, drugod pa jih lahko uspešno gojimo kot lončnice. Razmnoževanje je najbolj enostavno s potaknjenci, vsako leto pa naredi več metrov dolge poganjke.
Osvežilen prigrizek
Sadeži so občasno naprodaj v bolje založenih trgovinah, a veliko bolj pogosto so pasijonke v kombinaciji z drugimi sadeži na voljo v obliki sokov.
Oranžni, zeleni, vijolični ali rumeni sadeži jajčaste oblike so veliki do dvajset centimetrov. Njihova lupina je trda usnjata, nekatere sorte pa imajo mehko. Sadežev ni mogoče lupiti, zato jih prerežemo na pol.
V notranjosti je polno pešk, obdanih z vlaknastim mesom. Pešk ne odstranjujemo, saj so užitne podobno kot pri kiviju. Meso je najlažje kar posrkati ali pa izdolbsti z žlico.
Ponaša se z osvežujočim, bolj ali manj kislim okusom, zaradi česar iz njega izdelujejo predvsem odlične sokove. Iz pasijonk izdelujejo tudi sirupe, sladoled, marmelade, ponekod pa jih uporabljajo kot dodatek omakam.
Pasijonka deluje pomirjevalno
Ponekod rastlino gojijo predvsem zaradi njenih zdravilnih lastnosti. Poleg vitaminov C in A vsebuje kalij, kalcij, železo, flavonoide, čreslovine, sluzi, smole in alkaloide. Tako lahko ugodno deluje kot pomirjevalo pri živčni izčrpanosti, pri nespečnosti, nemiru in živčnih motnjah.
Pomirja tudi trebušne krče. Za pomirjevalni čaj uporabljamo posušene cvetove in liste, katere lahko mešamo tudi z drugimi rastlinami. Iz svežih cvetov in listov lahko z dodanim 90 odstotnim alkoholom v razmerju 1:2 pripravljamo tinkturo, ki lajša težave z nespečnostjo ter bolečine v želodcu in črevesju.
Simbolika čudovitih cvetov
Pasijonka se ponaša s prav posebnimi do deset centimetrov velikimi cvetovi različnih barv, ki so odprti le dva dni. Pri nas so najbolj pogosti vijolični.
Po ljudskem tolmačenju deli cvetov ponazarjajo Kristusovo trpljenje – od tudi izhaja tudi ime.
