Podlesek je zelnata trajnica, čebulnica in zraste do dvajset centimetrov visoko. Iz čebulice zraste do osem podolgovatih suličastih listov. Listi propadejo konec poletja, ko se začnejo razvijati vijolično rdeči cvetovi, ki so seveda popolnoma drugačni od belih čemaževih, vendar pa spomladi jesenski podlesek še ne cveti.
Poglavitna razlika s čemažem v pomladnem času je pri listih, ki so pri čemažu posamezni, pri podlesku pa je več listov ovitih eden okoli drugega. Vsi listi rastejo v rozeti, v navideznem enotnem steblu.
Podleskovi listi so v spodnjem delu žleboviti, rastlina je toga in raste navpično, poleg tega so listi trši kot pri čemažu in na koncu zaobljeni. Podleskovi listi so tudi debelejši, bolj izrazito rebrasti in predvsem nimajo značilnega vonja po česnu.
Podlesek sicer lahko najdemo na podobnih rastiščih kot čemaž: potrebuje vlažno in odcedno zemljo in ne prenaša stoječe vode. Pojavlja se na travnikih, v svetlem gozdu, na gozdnem robu.
Strup podleska je smrtno nevaren!
Podlesek je zelo strupen zaradi močnega strupa kolhicin, ki je lahko smrtno nevaren že v majhnih količinah. Zastrupitev se odvija v več fazah. V roku dveh do dvanajst ur človeku postane slabo, pojavi se bruhanje, bolečine v trebuhu in huda diareja. 24 do 72 ur po zaužitju lahko strup povzroči okvare na srcu, jetrih, pljučih, ledvicah in trebušni slinavki. Po štirih dneh dneh se pri obolelem zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za nastanek okužb in krvavitev. Dva do tri tedne kasneje bolniku izpadejo lasje.
Divje, samonikle rastline nabirajte le, če jih res dobro poznate. Ali v družbi dobrega poznavalca. V primeru, da kljub previdnosti pride do zastrupitve, nemudoma obiščite zdravnika. Po možnosti vzemite s seboj dele rastline, ki ste jo zaužili.
