Vigna je vedno bolj priljubljena tudi v Evropi, saj je nezahtevna, enostavna za vzgojo in odporna na vročino. Uporabni so predvsem stroki in z beljakovinami bogata zrna.
Poznamo nizko in visoko vigno. Slednja je še posebno zanimiva, saj lahko njeni tanki stroki dosežejo tudi meter dolžine! Poganjki pa so lahko dolgi do štiri metre, zato potrebujejo močno oporo.
Njeni slabi sosedje so čebula, por, paprika, česen in drobnjak.
Vigna uspeva tudi v loncih
Vigno sejemo od maja do sredine junija na sončno in zavetrno mesto. Seme kali do tri tedne. Ko je rastlina visoka okoli 15 centimetrov, jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo gojimo tudi v okrasnih loncih. Rastlina namreč ni le okusna, temveč se ponaša tudi z lepimi vijoličnimi cvetovi.
Stroke nabiramo od julija do oktobra. Sprva so zeleni, med dozorevanjem pa se obarvajo rumeno.
Stroke lahko uživamo presne, kot grah
Stroki vsebujejo vitamina A in C, nekaj železa, fosforja, kalija, magnezija in mangana. Uživamo lahko presne ali kuhane oziroma pečene. Najbolj okusni so mladi stroki. Podobno kot pri ostalih stročnicah, so užitna tudi bela zrna s črnim očesom. Uporabljamo jih za pripravo podobnih jedi kot iz fižola. Stroki in zrna so primerni za vlaganje in zamrzovanje.