Najbolj pogost je navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis). Njegovo steblo je tako kot listi poraslo s ščetinastimi dlačicami in zraste do 30 centimetrov visoko.
Listi so podolgovati z značilnimi svetlo zelenimi pegami. Cvetovi se na vrhu stebla združujejo v kobulasta socvetja. Cvetovi so sprva rdeči, nato se spremenijo v vijoličaste, ob koncu cvetenja pa postanejo modri. Zanimivo je, da pogosto na istem steblu najdemo cvetove vseh omenjenih barvnih odtenkov.
Pljučnik uspeva v svetlih listnatih gozdovih pa tudi na posekah travnikih in pašnikih, še posebno tam kjer je zemlja bolj vlažna. Najdemo ga vse do začetka junija.
Pljučnik in pljuča
Že ime namiguje, da je rastlina učinkovita pri zdravljenju pljučnih bolezni. Cenjena je zaradi visoke vsebnosti kremenčeve kisline, rudninskih snovi, sluzi in čreslovin. Uporabni so cvetovi in listi, katere posušimo in najpogosteje uporabljamo za pripravo čaja. Lahko tudi v kombinaciji z drugimi zelišči (slez, trpotec, koprive).
Čaj se uporablja pri zdravljenju pljučnice, bronhitisa, tuberkuloze, gripe. Zdravi hripavost in vneto grlo, ter blaži dražeč kašelj, pomaga pa tudi pri vnetju želodčne sluznice in pri težavah z ledvicami, saj pospešuje odvajanje vode.
Čaj pripravimo tako, da pljučnik prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati do 10 minut in precedimo. Čaj lahko pijemo večkrat dnevno.
Iz čaja je mogoče narediti tudi sirup. Za ta namen dodamo sladkor, prevremo na blagem ognju in shranimo v steklenice. Pripravkov iz pljučnika zaradi morebitnih stranskih učinkov ne uporabljamo več kot osem dni zapored. Cvetove in predvsem liste lahko uporabljamo tudi v kulinariki, kot zanimiv dodatek različnim jedem (juham, omakam, skuti jogurtu). Okus rahlo spominja na kumare.
