Divja ščetica (Dipsacus fullonum L) je pri nas že dolgo poznana kot zdravilna rastlina, ki ima pozitiven učinek na celotno telo in naravno podpira izločanje sokov.
Kot prevretek se uporablja tudi za nego razpokane kože, vplivala naj bi na celjenje zlomov in natrganih mišic, pozitiven učinek pa ima tudi na jetra in ledvice. Danes je znana še kot učinkovito sredstvo za zdravljenje lymske borelioze.
Bodičasta socvetja v industriji
Divja ščetica je dvoletna rastlina. V prvem letu naredi listno rozeto iz katere prihodnje leto odžene visoko, votlo steblo s trnastimi robovi. Iz stebla parno izraščajo veliki, spodaj trnati listi. Ščetinasta, jajčasto oblikovana cvetna glavica je lahko dolga več kot deset centimtrov. Vijolični cvetovi cvetijo od julija do oktobra. Ime ščetica izvira iz začetkov predilstva, saj so z njenimi bodičastimi socvetji česali predivo in so jo gojili kot industrijsko rastlino. Za pripravo zdravilne tinkture je primerna prvo letna korenina, ki jo izkopljemo pozno jeseni ali zgodaj pomladi v času mirovanja.
Ščetica kot pomoč pri zdravljenju borelioze
Za zdravljenje lymske borelioze se priporoča tri mesečno uživanje kapljic tinkture iz ščetice. Korenine ščetice vsebujejo snovi, ki so sposobne razbiti ovoj bakterije, česar antibiotiki ne zmorejo. Kombinacija zdravljena s ščetico in antibiotikom se je izkazala za zelo uspešno, vendar naj bo med uživanjem obeh pripravkov časovni razmik vsaj dve uri. Tudi po končani kuri se ob polni luni priporoča zdravljenje s ščetico, ki poteka pet dni. Raziskave namreč kažejo na to, da lahko polna luna vzpodbudi ponoven zagon bolezni.
Divja ščetica ima močan razstrupljevalni učinek za celo telo, zato se priporoča med zdravljenjem, da se poveča vnos tekočine v telo, vsaj dva litra dnevno, saj na ta način pospešimo izločanje strupov iz telesa.
