Močvirski ali brestovolistni oslad raste na vlažnih travnikih in bregovih rek. Trajnica z močno koreniko ima do meter in pol visoko rdeče nadahnjeno steblo.
Listi so škrbinasto pernato deljeni, na vrhu stebla pa se od junija do septembra razvijejo številni drobni rumenkasto beli cvetovi, ki tvorijo košata socvetja.
Cvetovi oddajajo prijeten vonj, ki spominja na med. Cvetove je najbolje nabirati preden so čisto odprti in na hitro posušiti, da ne potemnijo. Za čaj so primerni tudi zgornji listi rastline.
Naravni aspirin
Močvirski oslad med drugim vsebuje eterična olja, čreslovine in spojine salicilne kisline. Ker so slednje sintetizirali za pridobivanje aspirina, lahko močvirskemu osladu rečemo kar naravni aspirin.
V zdravilne namene ga uporabljajo že vsaj od 17. stoletja, ko so pripravki iz njega lajšali številne težave zaradi različnih bolezni, od noric do glavobola. Čaj znižuje krvni tlak in holesterol ter krepi imunski sistem. Z njim lahko znižujemo povišano temperaturo, lajšamo bolečine ob vnetnih in gripoznih obolenjih in težave pri prebavnih motnjah, pitje čaja pa tudi pospešuje izločanje vode in toksinov.
Lepi in okusni cvetovi
Cvetove lahko s pridom uporabimo tudi v kulinariki. Kompotom in marmeladam dajo blag priokus po mandljih, podajo se v zeliščne likerje, pa tudi za pripravo sirupa ali celo kisa. Mladi listi so lahko aromatičen dodatek pečenim sladicam, rižoti ali različnim kašam.
Dišeče cvetove močvirskega oslada je imela rada kraljica Elizabeta I., pogosto pa so jih potresli po tleh na porokah ali vpletli v lase nevesti in zato se ga je ponekod oprijelo ime poročna zel.
