Ajbiš (Althaea officinalis), znan tudi pod imenom navadni slez, je do dva metra visoka trajnica z močno razraščeno korenino.
Na pokončnem steblu se razvijejo mesnati, dlakavi listi, do avgusta pa tudi beli ali rožnati cvetovi v socvetjih.
Zdravilne sluzi
Ajbiš je uporaben za lajšanje različnih težav z dihali, prebavili in sečili. Čaj iz korenine ali listov in cvetov je uporaben za lajšanje suhega kašlja, ter pri vneti ustni sluznici. Najbolj učinkoviti so pripravki iz korenin, saj vsebujejo veliko sluzi, ki prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti in jo s tem ščitijo pred draženjem.
Čaj tudi spodbuja imunski sistem, deluje proti vnetno, pomaga pri povišani želodčni kislini, želodčnih razjedah in pri vnetju želodčne sluznice, ter lajša težave zaradi vnetega mehurja. Korenino lahko uporabljamo za lajšanje bolečega izraščanja zob pri otrocih. V tem primeru pomaga žvečenje suhe korenine.
Priprava ajbiša
Čaj iz narezane korenine pustimo stati v hladni do štiri ure, da se izloči čim več sluzi. Uživamo ga po žličkah večkrat na dan. Iz listov se zdravilne učinkovine izlužijo hitreje, čeprav v manjših količinah, zato je dovolj da jih v vroči vodi pustimo do dvajset minut. Na dan spijemo dve skodelici čaja.
Z zmečkanimi svežimi cvetovi blažimo kožna vnetja, tudi za blaženje oteklin, ki jih povzročajo piki žuželk.
Ajbiš dodajajo različnim mazilom za zdravljenje čirov, obnese pa se tudi v kremah za razdraženo in suho kožo, saj blaži srbenje .
Liste in cvetove nabiramo do septembra, korenine pa jeseni ali spomladi. Posušene korenine pred uporabo olupimo in narežemo na manjše kose.
Ajbiš tudi v kuhinji
Mlade liste lahko uporabimo kot divjo zelenjavo, zmlete posušene korenine pa zalijemo z vodo in kuhamo dokler ne dobimo priloge podobne pire krompirju. Z dodatkom sladkorja brez peke dobimo zanimivo sladico gobaste strukture ‘marshmallow’ (močvirski ajbiš).
