Divja gorčica (Sinapsis arvensis) je zanimiva užitna rastlina razširjena skoraj po vsem svetu in tudi na slabših vrstah tal.
Znana je tudi pod imenom šarlotka, sodi pa v družino križnic, kot brokoli, zelja in repa. Poznanih je več vrst a vse so užitne in okusne, predvsem mlade. To velja za celo rastlino vključno s cvetovi in semeni.
Pikanten okus
Divja gorčica je bogata s kalcijem, fosforjem, magnezijem in vitaminom B.
Divja gorčica pride prav za poživitev skoraj vsake jedi. Mlade liste in cvetove, ki se ponašajo z rahlo pikantnim okusom dodajamo solatam. Starejše liste skupaj s stebli uporabljamo za različne priloge, omake, juhe, kot dodatek jogurtu in za skutine ter druge namaze.
Predvsem semena so nekoč uporabljali za aromatiziranje živil. Semena lahko vlagamo v olje ali kis in tako dobimo okusno začimbo. Dodajamo jih tudi v kisu vloženi zelenjavi. Semena lahko posušimo in zmeljemo in tako dobimo pikantno in dolgo obstojno začimbo. Kot začimbo lahko uporabljamo tudi posušene cvetove, ki dajejo videz žafrana.
Uporaba v zdravilstvu
Mleta semena lahko uporabljamo tudi v zdravilne namene in sicer tako, da prah zmešamo z vodo in dobimo pasto. To namažemo na otekle predele, glavo ali prsi. Gorčica razširja krvne žile in pomaga krvnemu sistemu, da izloči toksine. Proti glavobolu lahko pripravljamo čaj iz semen ali cvetov. Lahko jo uporabljamo tudi za inhalacijo, ki pomaga čistiti dihalne poti. Poleg tega, divja gorčica izboljšuje prebavo in spodbuja apetit.
Ker vsebuje veliko dušika je primarna za zeleno gnojenje, na vrtu pa je dober sosed krompirju, paradižniku in jajčevcem.