Vonj kutin spominja na limone ali celo ananas in jih lahko v bivalni prostor postavimo kot dišavo.
Do sedem metrov visoko samooplodno drevo ima običajno gosto krošnjo z dolgimi in širokimi listi. Velja za dokaj odporno drevesno vrsto, saj jo napada manj škodljivcev kot jabolka in hruške.
Prvotna domovina kutine je bila domnevno Perzija, od koder se je razširila v Sredozemlje, saj ji prijajo tolpejše lege in obilo sonca. Rožnati cvetovi se razvijejo šele konec maja.
Kutine so jesenski sadež
Sadeže trgamo od konca oktobra naprej, ko se obarvajo bledo rumeno. Takrat še niso uporabni presni, lahko pa iz njih pripravljamo kompot. V hladnih prostorih dozorijo v kakšnem mesecu ali dveh. Tudi dozorele kutine niso posebno okusne, zato iz njih pripravljamo marmelade, kompote, želeje, lahko tudi različne sladice in likerje.
Kutine vsebujejo veliko vitamina C, A in B, pektin, številne minerale in antioksidante. Zato imajo tudi zdravilne učinke. Blažijo kašelj, blagodejno vplivajo na prebavni sistem, preprečujejo in zdravijo vnetja, krepijo krvni obtok in znižujejo krvni pritsk. Užitni so vsi deli rastline, vključno s peškami. Slednje namočene v vodo izločajo sluz, ki pomaga pri zdravljenju kašlja ter zdravi opekline in rane. Čaj iz pešk pomaga pri nespečnosti.
Starim Grkom in Rimljanom so aromatični sadeži pomenili simbol ljubezni, zvestobe in sreče.