Ker pa jih uživamo skupaj s presenetljivo sladko lupino, je razvajanje z nenavadnim sadežem kumkvatom kar prijeten opravek.
Kumkvat nadomešča novoletno jelko
Običajno do dva metra visoka drevesa ali grmi izvirajo iz južne Kitajske, kjer so podobno kot v sosednjem Vietnamu, drevesca cenjena tudi zato, ker naj bi prinašala srečo. V času decembrskih praznovanj in še bolj pogosto v času pred začetkom kitajskega lunarnega novega leta, namreč prav kumkvat kot lončnico podobno kot kristjani novoletno jelko postavljajo v svoje domove. Drevesa s čim več plodovi niso le za okras, temveč naj bi prinašala srečo in blagostanje.
Bogastvo antioksidantov
Kumkvat uspeva v podobnih razmerah kot večina citrusuv, torej tudi v toplih predelih Evrope. Sadeži vsebujejo veliko vitamina C pa tudi vitamine B, A in E, ter makroelemente: predvsem železo, magnezij, fosfor, kalij in cink. Zaradi vseh zdravilnih sestavin sadeži delujejo antioksidantno in krepijo obrambne funkcije telesa, vlaknine in druge snovi pa uravnavajo količino sladkorja v krvi. Sadje pomaga pri obvladovanju stresa, izboljšuje spanec in pomirja živčni sistem. Kumkvat pozitivno vpliva na presnovo, jo pospešuje in odstranjuje odvečno tekočino.
Najokusnejši je svež
Kumkvat je najbolje uživati presno, uporaben pa je podobno kot drugo sladko-kislo sadje. Za pripravo sadnih solat, kompotov, osvežilnih in alkoholnih pijač, sladic. Ponekod ga tudi kandirajo ali sušijo. Sušeni kumkvat ohrani skoraj vsa hranila in vitamine in je zato še posebno dobrodošel posladek v zimskih mesecih.
