Sadeži, cvetovi in listi papaje namreč vsebujejo številne zdravilne snovi. Krištof Kolumb je podolgovatoim melonam podobne sadeže poimenoval drevesne melone.
Rastlina je pravzaprav zel z olesenelim steblom, ki zraste do osem metrov visoko. Na vrhu se razvijajo veliki listi na dolgih pecljih, zato rastlina spominja na palme. Papaja se hitro izrodi, zato jih običajno sadijo na novo po nekaj letih, Iz majhnih belih cvetov se v gručah tik ob deblu razvijejo razvijajo sadeži.
Sprva so zeleni, dozoreli pa se obarvajo oranžno ali rumeno. Lahko so okrogle oblike, bolj običajno pa so podolgovati, dolgi do 40 centimetrov in težki tudi več kot 2 kilograma. Sadeži so v sredini votli, njegove stene pa so podobno kot pri melonah, prekrite z množico majhnih črnih okroglih semen.
Papaje je zadnja leta mogoče dobiti tudi pri nas. Čeprav jih je enostavno lupiti je najbolje, da jih prerežemo po dolgem in z žlico odstranimo semena. Meso ravno tako izdolbemo z žlico ali pa narežemo na kocke.
Papaja je polna zdravja
Papaja vsebuje veliko C vitamina, nekaj A in B, pomembna pa je tudi količina kalija, magnezija, železa in kalcija. Kljub temu, da je sladka, je nizkokalorična. Papaje industrijsko predelujejo v sirup, kompote, marmelado ali pa dodajajo različnim slaščicam.
Nezreli zeleni plodovi se uporabljajo podobno kot bučke. Iz njih je mogoče narediti solato ali kremni namaz. Uporabni so tudi drugi deli rastline. Mlade liste lahko pripravljamo podobno kot špinačo, ponekod pa uporabljajo tudi cvetove, ki jih dodajajo jedem kot začimbo.
Pomirja želodčne težave
Listi, semena in sadeži papaje vsebujejo rastlinski pepsin – papain, ki zasirja mleko, krepi želodec in mehča meso, tako da ga uporabljajo tudi v prehrambeni industriji.
Papajini encimi uspešno delujejo proti črevesnim zajedavcem in ugodno vplivajo na prebavo ter lajšajo številne želodčne težave. Čaj iz cvetov uporavbljajjo za blaženje kašlja in vnetja grla, ugodno pa vpliva tudi na delovanje trebušne slinavke in čisti sečne poti.
