Jagode haskap (lonicera caerulea) so pri nas znane predvsem pod imenom sibirske borovnice, kar kaže na njihovo domovino. Rastejo na manjših grmih a z borovnicami niso v sorodu, čeprav podolgovati temno modri plodovi po videzu in sladko-kislem okusu spominjajo na priljubljene sadeže naših gozdov. Jih pa prekašajo po vsebnosti koristnih snovi! ¸
Sibirske borovnice so eni najzgodnejših sadežev, saj zorijo že konec aprila in v začetku maja.
Cvetijo februarja a so cvetovi odporni na pozebo. Oprašujejo jih čmrlji pa tudi veter. Cvetovi so drobni in nevpadljivo rumeno-zelenkasto obarvani. Do centimeter dolgi plodovi z drobnimi semeni so bogati z antioksidanti, vitamini (A,B,C) in mikroelementi. Zaradi zdravilnih sestavin jih imenujejo tudi jagode večne mladosti, po času zorenja pa tudi majska jagoda.
Uspevajo tudi pri nas!
Za obilnejši pridelek je priporočljivo izbrati več različnih sort, ki se med seboj oprašijo. Razlikujejo se po debelini jagod in tudi po času cvetenja. Grmi zrastejo do dva metra. V naravnem okolju so sibirske borovnice razširjene na močvirnih območjih severne Evrope, Azije, Amerike in Japonske.
Pri nas uspevajo v navadni vrtni zemlji, prijajo pa jim odcedna a vlažna tla. Obilneje začne roditi po treh letih, na grmu pa je lahko več kilogramov plodov. Sadeži najbolje teknejo presni. Če imamo bogat pridelek, pa jih uporabimo podobno kot drugo jagodičevje.
Zdravilnost
Pri nas pa so tudi naprodaj – posušeni plodovi, v obliki čajev in kot sestavina različnih prehranskih dodatkov.
Sadeže liste in korenine že dolgo uporabljajo v tradicionalni medicini severnih dežel. Sestavine so koristne za krepitev kapilar pri boleznih srca in ožilja, za lajšanje težav pri boleznih jeter, želodca in žolčnika. Listi in cvetovi so uporabni za pripravo zdravilnega čaja, ki je uporaben pri glavobolu in boleznih grla in za splakovanje vnetih oči. Iz lubja pa pripravljajo čaj za zdravljenje revmatizma.