Dobro pa je vedeti, da so mačice tudi užitne in celo zdravilne, tako kot vsi deli vrb!
Vrbe spadajo med najstarejše cvetnice na Zemlji in uspevajo na vseh celinah saj so zelo prilagodljivi grmi ali drevesa. Znanih je več kot štiristo vrst, samo v Sloveniji jih je več kot dvajset. A vse so užitne, zato se z njihovim ločevanjem ni potrebno truditi.
Pri nas najpogosteje najdemo belo vrbo (Salix alba) in vrbo iva (Salix caprea). Latinsko ime slednje namiguje na koze, za katere so listi in poganjki prava poslastica.
Kot drevo lahko vrba zraste preko deset metrov visoko. Listi so suličasti, cvetove pa predstavljajo rumenkasto zelene mačice. Zaradi slednjih je cenjena kot medonosna rastlina. Mladi poganjki so užitni kot dodatek solatam. Notranjost lubja je prav tako užitna surova ali prekuhana. Lahko jo tudi posušimo in zmeljemo ter dodajamo k moki za peko kruha. Enako lahko naredimo z mačicami.
Vrba igra pomembno vlogo v tradicionalni medicini
Za čaje so uporabni listi, lubje in cvetovi. Lubje olupimo z mladih vej in posušimo. Posušena skorja ima značilen vonj in grenak okus.
Vrbov čaj znižuje povišano telesno temperaturo, lajša bolečine in zmanjšuje vnetja, torej pomaga pri revmi in prehladnih obolenjih. Pomaga tudi pri zdravljenju črevesnih okužb in prebavnih težav.
Vrba vsebuje flavonoide, čreslovine in zdravilni salicin. Sintetični nadomestek slednjega je acetilsalicilna kislina, katero vsebujejo številna zdravila proti glavobolu in vročini, vključno z aspirinom. Učinek vrbe je seveda šibkejši in deluje počasneje, toda traja dlje in je prijaznejši do želodca. Vrbovi pripravki so naprodaj v obliki čajnih mešanic, tinktur, praška in tablet.
Lubje so nekoč uporabljali tudi za strojenje in črno barvanje lanenega in bombažnega prediva.
