Nenavadno drevo jakobovec izhaja iz indo-malezijskega območja južne Azije, v Indiji pa ga gojijo že več tisočletij. Danes je razširjen povsod tam, kjer se lahko pohvalijo s tropskim podnebjem.
V košati krošnji visokih dreves se razvijejo nevpadljivi ženski in moški cvetovi neizrazite zelenkaste barve. Zato pa so toliko bolj zanimivi nagubanim lubenicam podobni sadeži.
Jakobovec je eden največjih sadežev na svetu, saj zlahka dosega nekaj kilogramov teže, največji celo preko trideset kilogramov in velikost blizu enega metra.
Zeleni sadeži rastejo tik ob deblu na kratkih pecljih tako, da je od daleč videti, kot bi rasli naravnost iz debla. Ko odpremo bradavičasto zeleno lupino, se prikažejo rumenkasti segmenti, med katerimi se pocedijo lepljive kapljice bele tekočine. Lepljivi mleček pušča težko odstranljive madeže in se prijema na kovino. Zato je priporočljivo nož za rezanje sadeža namazati z oljem, ki tekočino raztaplja.
Užiten surov, pečen ali kuhan
Sadež nima kakšnega izrazitega okusa, užiten pa je surov, pečen ali kuhan. Želatinasta notranjost je polna velikih semen, ki jih ponekod kuhajo ali pražijo, s čimer dobijo okus podoben kostanju. Na daljnem vzhodu uporabljajo semena tudi za izdelavo rumenega barvila, ki ga uporabljajo pri naravnem barvanju tkanin.
Sadež cenijo predvsem domačini, ki jim služi kot priloga k mesu, včasih kot glavna jed, lahko pa je tudi neobičajna sladica.
Jakobovec po okusu spominja na zelene banane
Meso vsebuje veliko vlaknin po okusu pa spominja na zelene banane. Iz dozorelih sadežev pridobivajo sok, jih vlagajo v kompot, iz njih pripravljajo odličen sladoled ali jih uporabljajo za peko kolačev.
Nezreli sadeži surovi niso užitni surovi, zato jih kuhajo v vodi ali kokosovem mleku. Mladi listi drevesa so uporabni kot zelenjava, teknejo pa tudi rastlinojedim živalim. Zato jih v nekaterih tropskih krajih sadijo na pašnikih.
Sadeži vsebujejo predvsem vitamin A in C, med minerali pa prevladujejo mangan, magnezij, kalij, kalcij in železo.
Cenjeni so predvsem zato, ker so hranljivi in jih je mogoče pripravljati tudi kot samostojno jed. Sadeže boste pri nas težko našli v trgovini, saj se hitro pokvarijo. Ponekod je jakobovec naprodaj konzerviran v sladkornem sirupu ali kot čips. Njegovo uživanje naj bi med drugim lajšalo želodčne težave. Zelo je cenjen tudi zlato-rumeno obarvan les dreves, katerega uporabljajo za izdelavo glasbenih inštrumentov. Radi ga uporabljajo tudi pri gradnji hiš, saj ga ne ogrožajo termiti. Nekoč so iz njega v tropskih krajih gradili templje, korenine dreves pa so še danes cenjene med rezbarji.
Kruhovec – kakšna je razlika?
Jakobovec (Artocarpus heterophyllus) je na prvi pogled podoben sadežem kruhovca (Artocarpus altilis), s katerim je tudi v daljnem sorodstvu.
Le da slednji izvira iz Polinezije, od koder se je najprej razširil v Azijo, kasneje pa v vse evropske kolonije. Britanci so ga sadili kot hrano za sužnje.
Drevo je lahko visoko tudi do 30 metrov in se ponaša s košatimi listi ter bogato obrodi. Na enem samem drevesu lahko zraste tudi dvesto do 30 cm velikih okroglih sadežev. Dozoreli sadeži vsebujejo veliko škroba in jih zato uporabljajo podobno kot riž in krompir. Kuhani ali pečeni po okusu spominjajo na kruh, zaradi česar so tudi dobili takšno ime.
Sadeži vsebujejo največ vitaminov B in C ter kalij, magnezij, cink. Kruhovec lahko kuhamo ali pečemo kar v lupini.
Če iz njega pripravljamo omako ali prilogo, ga je bolje olupiti in narezati na kocke. Tako narezanega pražimo na olju skupaj s čebulo, česnom in začimbami. Zmehčanega lahko uporabljamo kot mesno prilogo, za pripravo karijev in omak ter za zgoščevanje juh. Zrele sadeže lahko skupaj z vanilijo, cimetom in trsnim sladkorjem kuhamo v kokosovem mleku ter postrežemo kot sladico.
Užitna so tudi semena, ki pa jih je potrebno kuhati in nato prepražiti. Najbolje teknejo osoljena.
Kruhovec je naprodaj konzerviran, kandiran, kot moka in v obliki čipsa.
Uporaben je tudi v tradicionalni medicini. Z zdrobljenimi listi zdravijo razjede v ustih, razredčen mleček pa pomaga proti diareji. Les je bil nekoč priljubljen v ladjedelništvu, saj je zelo lahek. Iz stolčenega lesa so nekoč izdelovali celo tkanino in papir.
