Slovenski raziskovalci so odkrili, da so pajčje mreže zmogljivi biofiltri okoljske DNK in o tem objavili znanstveni članek v ugledni tuji reviji Molecular Ecology Resources.
Okoljska DNK (eDNA) je nabor DNK organizmov neposredno iz okolja, ne da bi bilo treba te organizme nabirati vsakega posebej. Poenostavljeno povedano, vse, kar se nabere na pajčji mreži. Znanstveniki z namenom nabiranja okoljske DNK redno vzorčijo vodo, prst in permafrost, vzorčenje zraka pa je nekoliko bolj težavno.
Slovenski znanstveniki, dr. Matjaž Gregorič z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so odkrili, da bi pajčje mreže zaradi svoje raznolikosti in razširjenosti v naravi lahko delovale kot zmogljivi biofiltri in bi lahko v prihodnosti predstavljale obetaven nov vir eDNA.
eDNA iz pajčjih mrež uporabna za spremljanje biotske raznovrstnosti
Slovenski znanstveniki so najprej izvedli terensko raziskavo, katere namen je bil iz različnih pajčjih mrež pridobiti sledi določenih žuželk. Nato so se lotili t. i. metaanalize črtnih kod DNA, to je množično sekvenciranje taksonomskih črtnih kod, da bi raziskali uporabnost eDNA iz pajčjih mrež za spremljanje biotske raznovrstnosti živali, gliv in bakterij. Njihovi rezultati kažejo, da genetski ostanki na pajčjih mrežah omogočajo zaznavanje tudi najmanjših ciljnih organizmov in da je eDNA iz pajčjih mrež uporabna pri raziskovanju sestave združb organizmov.
V pajčji mreži so pridobili DNK živali, gliv in bakterij
Pajčje mreže so tuji raziskovalci že uporabili za pridobivanje DNK pajkov in njihovega plena. »Vendar menimo, da uporabnost eDNA iz pajčjih mrež daleč presega preprosto identifikacijo pajkov in njihovega plena,« je dejal Gregorič, prvi avtor študije. Raziskovalci so nabrali 25 pajčjih mrež, iz katerih so pridobili DNK kar 50 redov živali, več kot 100 redov gliv in 30 bakterijskih debel. »Presenečeni smo bili, ko smo videli, koliko organizmov smo lahko izsledili na le nekaj pajčjih mrežah,« je še dodal Gregorič.
eDNA iz pajčjih mrež ponuja številne možnosti uporabe
Na podlagi teh rezultatov gre sklepati, da bi pajčje mreže lahko postale biofiltri nove generacije za usmerjeno in splošno spremljanje vseh vrst organizmov, od členonožcev, kotačnikov in gliv, do bakterij, rastlin in morda celo virusov. Uporaba eDNA iz pajčjih mrež tako ponuja številne možnosti uporabe, od spremljanja biotske raznovrstnosti, sledenja invazivnim in škodljivim vrstam, ocenjevanja prehrane živali, pridobivanja podatkov o podnebnih spremembah, do študij o razširjenosti in nišah členonožcev, rastlin, gliv in bakterij.
Vir: NIB