Ideja je, da lahko v gozdu spomina svojci raztresejo pokojnikov pepel ali ga pokopljejo v biorazgradljivi žari.
Gre za 180 kvadratnih metrov parcele, ki ni posebej označena ali poimenovana. Omogoča netradicionalen, a okolju prijazen pokop – hkrati pa se na tak način nekako “vrnemo v objem matere narave”, kot pravijo.
Minimalističen slog pokopa zajema tudi anonimnost – na parceli ne bo nagrobnikov ali označb, tudi cvetje in ikebane ne bodo dovoljeni. Gozd bo še naprej videti kot gozd.
Na vhodu pa bosta dva večja kamna, na katerih bodo na željo svojcev vklesali imena pokojnih. Pri skalah bodo ljudje lahko po želji prižgali sveče ali pustili cvetje.
“Gozd spomina bo omogočal obiskovalcev spominjanje pokojnih med šumom drevja. Naravni okras bo jesensko listje, ki bo poskrbelo za poseben kraj spomina,” so povedali v uradni izjavi za javnost.
Gozdi pogrebi so okolju prijaznejši, mnogim pa so prijaznejši tudi filozofsko v smislu vrnitve naravi. Gozd spomina je preobrat iz žalovanja v spominjanje.
Poglejte tudi: Trajnosten grob z novim življenje v obliki drevesa
