Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je strupena rastlina, ki jo uvrščamo med kobulnice.
Pri nas je razmeroma redka, toda, ker je podobna nekaterim okusnim domorodnim vrstam dežena, je dobro poznati razlike.
Najbolj očitna je velikost, saj je orjaški dežen še enkrat večji kot navadni in lahko zraste do štiri metre visoko. Poleg tega imajo listi navadnega dežena narezane robove, steblo in peclji pa so poraščeni z dlačicami. Cvetovi večine vrst deženov so beli in združeni v kobulasta socvetja. S pomočjo krilatih semen se lahko veliki dežen širi z vrtov v okolico, kjer oblikuje težko prehodne sestoje in preprečuje rast avtohtonim rastlinam.
Eno najbolj znanih velikih rastišč je v okolici ljubljanskega botaničnega vrta.
Strupen rastlinski sok velikega dežena
Veliki dežen je v celoti strupen. Rastlinski sok vsebuje furanokumarine, ki na koži izpostavljeni soncu povzroča pekoče in boleče izpuščaje. Izpuščaji se lahko razvijejo v trdovratne mehurje, ki se zelo počasi zdravijo. Če sok zaide v oči, pa lahko povzroči celo slepoto!
Zato se je potrebno med morebitnim odstranjevanjem rastlin zaščititi z rokavicami in zaščitnimi očali. Nadzemne dele, razen socvetij in plodov, lahko posušimo in kompostiramo. Cvetove, plodove in podzemni del pa je potrebno sežgati.