Oljne bučke (Echinocystis lobata) imenujemo nenavadno tujerodno rastlino, ki jo vse pogosteje srečujemo tudi pri nas.
Najraje na grmih v bližini vodnih površin, kjer jo prepoznamo po več metrov dolgih poganjkih in od junija do septembra po velikih belih grozdastih socvetjih, katera radi obletavajo opraševalci.
Jeseni se na dolgih poganjkih razvijejo nenavadni drobni bodičasti plodovi, ki spominjajo na bučke. Žal so plodovi, tako kot vsi deli rastline strupeni, zato se jim je dobro izogibati. Strupeni so tudi za živali.
Bučke so velike okoli pet centimetrov
Enoletna rastlina lahko požene tudi več kot deset metrov dolge poganjke z velikimi petkrpnimi listi. Zeleni plodovi so veliki do pet centimetrov in so pokriti z mehkimi bodicami. V njih se vse do decembra razvijajo po štiri velika semena. Če se nam zasadijo na vrtu in jih želimo odstraniti, moramo to storiti s puljenjem, preden se razvijejo semena. Če so na rastlinah z napol posušenimi plodovi tudi semena, jih moramo sežgati, sicer se rastline hitro razširjajo.
Zdravilnost?
Rastlina izvira iz Severne Amerike, kjer so staroselci korenine uporabljali v zdravilstvu. Predvsem kot diuretik in za lajšanje prebavnih težav. Njihovo učinkovanje pa je potrebno dobro poznati, saj lahko prevelika količina pripravkov naredi več škode kot koristi.