Toplo gredo najprej pognojimo in sicer tako, da odstranimo zgornjo plast zemlje debeline dobrih dvajset centimetrov in jo shranimo na večji kos platna ali polivinila.
Na dno grede nasujemo listje, slamo ali posušeno travo, čez to pa potrosimo prepereli hlevski gnoj, ga pretlačimo in čez nekaj dni nanj nasujemo prst, ki smo jo predhodno odstranili. Namesto gnoja lahko uporabimo mešanico slame, vode in sladkorja. Stari zemlji lahko dodamo še novo kvalitetno zemljo ali substrat.
Gredo zapremo in pustimo stati še nekaj dni. Razpadajoči gnoj bo ustvarjal dodatno toploto potrebno za kaljenje in rast semen. Da toplota ne uhaja iz grede, jo lahko pokrijemo z odejo, stiroporom ali drugim izolativnim materialom.
Konec februarja je v osrednji Sloveniji prst v topli gredi dovolj ogreta, da lahko sejemo zgodnejše posevke ali potikamo manjše sadike za hitrejšo nadaljnjo rast. Marca lahko sejemo peteršilj in različne cvetlice.
Toplo gredo lahko uporabljamo celo leto
V topli gredi sicer lahko gojimo radič, edivjo in motovilec tudi pozimi. Če pa nimamo posevkov, jo lahko uporabljamo za shranjevanje zelenjadnic. Vanjo lahko postavimo s slamo ali papirjem zaščitene glave zelja in ohrovta, ter različne gomoljnice in korenovke. Poleti lahko toplo gredo uporabljamo za gojenje plodovk, od lubenic, melon pa do različnih buč.
