Žejne ali poškodovane rastline se oglašajo z do 50 kratkimi, odsekanimi izbruhi zvoka na uro, nanje pa se lahko odzovejo različna živa bitja v bližini.
V življenju rastline neizogibno pride do trenutka, ko se rastlina povesi oz. listi izgubijo zeleno barvo – in ko rastlina spusti iz sebe rafal zvokov, ki so, kot pojasnjuje, ultrazvočna različica pokanja embalaže z zračnimi mehurčki.
Odkritje so opisali kot izjemno, saj očitno rastlinsko kraljestvo ni tako tiho kot se zdi, poleg tega pa je možno, da zvok, ki ga človeško uho ne sliši, vpliva na ekosistem. “Ko so rastline v dobre stanju, se oglasijo največ enkrat na uro, ko pa so v stresu, tudi do 50-krat,” je povedal evolucijski biolog iz Univerze v Tel Avivu.
Dodaja, da je možno, da so se drugi organizmi naučili prepoznavati in interpretirati te zvoke. Zdaj preverjajo, kako se na zvok rastlin odzivajo živali do 5 metrov stran – tako visokofrekvenčne zvoke namreč zaznavajo žuželke pa tudi manjši sesalci, npr. miši.
Zaenkrat še ni dokazov, da rastline s temi zvoki namerno komunicirajo (kaj šele, kaj želijo povedati oz. ali ‘jočejo’), bolj očitno je, da gre le za razglasitev stresa. Morda pa vseeno ti zvoki vplivajo na to, s katero rastlino se bodo žuželke hranile oz na kateri bodo odložile jajčeca, navajajo za primer.
In kako povzročajo te zvoke? Najverjetneje s kavitacijo – vodni stebrički v dehidrirani rastlini namreč pokajo, pri tem pa se ustvarjajo zračni mehurčki.