Opraševanje pa ne vpliva samo na količino, ampak tudi na kakovost pridelka, saj velja, da se na cvetovih, ki so bolje oprašeni, razvijejo lepši, bolj hranljivi in obstojni plodovi.
Strokovnjaki so ocenili vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo na 120 milijonov evrov letno.
Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti
Med vsemi opraševalci je najbolj znana medonosna čebela, a ni edina, zelo pomembni so tudi divji opraševalci. V Sloveniji je bilo doslej najdenih 35 vrst čmrljev in več kot 500 vrst čebel samotark. Pomembne opraševalke so tudi muhe trepetavke, metulji in druge žuželke.
Pestrost opraševalcev je ključna za zanesljivo opraševanje. Čmrlji oprašujejo tudi v slabem vremenu in nizkih temperaturah, celo v dežju. Tako vreme je običajno prav v času cvetenja sadnega drevja. Čmrlji so tudi zelo hitri, saj v enakem času oprašijo do štirikrat več cvetov kot čebela, prav tako kljub hitrosti na cvet odložijo več cvetnega prahu kot čebela. Ena sama samotarka lahko opravi delo kar 100 medonosnih čebel. Tudi medonosna čebela ima svoje prednosti, ker prezimijo v velikem številu, jih je spomladi veliko, a kljub temu vloge divjih opraševalcev ne morejo nadomestiti. Za zanesljivo opraševanje je ključno, da ohranimo tako medonosno čebelo kot divje opraševalce.
Število in pestrost divjih opraševalcev upadata
V Evropi grozi izumrtje kar 1/4 vrst čmrljev, zato je ponekod že ogrožena kmetijska pridelava.
Vzrok za to pa so spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje. Opraševalci se soočajo s pomanjkanjem hrane. Mnogi travniki so vedno bolj gnojeni, zgodaj in pogostokrat košeni. Opraševalci pa potrebujejo hrano od spomladi do jeseni, zato zanje ni dovolj le cvetoči regrat.
Hrane jim primanjkuje tudi zaradi podnebnih sprememb, poznopomladanskih pozeb, poletnih suš, ki škodujejo cvetju. Ogrožajo jih tudi pesticidi, še posebej ob nepravilni uporabi. Pri čmrljih spomladi oprašujejo matice, zastrupitev matice s FFS pa pomeni propad družine. Divjim opraševalcem primanjkuje tudi primernih mest za varno in mirno gnezdenje.
Kako lahko vsi skupaj pomagamo opraševalcem?
Opraševalci potrebujejo hrano, prostor za gnezdenje in varno okolje. Čas cvetenja sadnega drevja je za opraševalce obdobje obilja, ki pa traja največ nekaj tednov. Opraševalci pa potrebujejo hrano tudi prej in potem. Zato je najpomembnejše varovanje pisanih, cvetočih travnikov. To so travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. Na njih dobijo opraševalci hrano in bolj varno gnezdijo.
Pomaga tudi sajenje in sejanje medovitih rastlin, predvsem mešanic, saj le te cvetijo dlje časa in nudijo hrano različnim opraševalcem. Koristi tudi sajenje medovitih zelišč.
Čebelam samotarkam lahko pripravimo gnezdilnice, v katerih gnezdijo predvsem čebele dišavke, ki so pomembne opraševalke sadnega drevja. Pomembno pa je tudi, da če že uporabljamo FFS, naj bo njihova uporaba pravilna.
Vir: Priročnik Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje
