Trije oddelki inštituta, Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo, Oddelek za genetsko toksikologijo in biologija raka in Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov, so pripravili vrsto delavnic, ki so znanost približevale mladim in jih navduševale za poklic raziskovalca.
Prikaz testiranja rjave gnilobe krompirja
Obiskovalci so lahko vstopili v karantensko postajo NIB v uradni bakteriološki laboratorij za testiranje gomoljev krompirja na bakterijo Ralstonia solanacearum, ki povzroča rjavo gnilobo krompirja. Na videoposnetku s časovnim zamikom so obiskovalci lahko opazovali napredovanje bolezni. Preko praktičnih prikazov poteka priprave vzorcev in informativnih plakatov so se seznanili z uradno laboratorijsko diagnostiko te bakterije, ki jo izvaja NIB in ki preprečuje, da bi ta bakterija vstopila v Slovenijo in povzročila škodo.
Kako lahko vidimo širjenje virusa po rastlini?
Obiskovalci so se lahko seznanili s tem, kako lahko vidimo širjenje virusa po rastlini. Da širjenje virusa po rastlini lahko vidimo, na genom virusa pripnemo zapis za protein, ki fluorescira, to pomeni, da zasveti, če nanj posvetimo s svetlobo določene valovne dolžine. Ko virus pride v celico rastline, se v celici poleg virusnih proteinov izgradi tudi pripeti protein, ki fluorescira. Širjenje virusa po rastlini potem lahko opazujemo z aparaturo za slikanje celih rastlin.
Opazovanje virusov z elektronskim mikroskopom
Virusi so tako majhni, da jih s prostim očesom ne moremo videti. Videti jih ne moremo niti s svetlobnimi mikroskopi, ki za prikaz slike uporabljajo svetlobo, saj so virusi manjši od valovne dolžine svetlobe. Lahko pa viruse vidimo z elektronskim mikroskopom, ki si ga bodo obiskovalci lahko ogledali in ki poveča objekte 100 tisoč krat. To je zelo velika povečava. Če bi 100 tisoč krat povečali 1 meter dolgo palico, bi bila njena slika dolga kar 100 km.
Ko so obiskovalci pokukali skozi elektronski mikroskop, bodo lahko videli, da so rastlinski virusi zelo raznolikih oblik, ki kroglasti, paličasti ali nitasti, lahko pa so tudi nepravilnih oblik. Virusi, ki okužujejo bakterije, pa imajo rep, s katerim se pritrdijo na bakterijo in skozenj v bakterijo spustijo svoj dedni zapis.
Pod mikroskopom od alg do celic možganskega raka
Na predstavitvi Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka so izvedeli, da preučujejo vse živo. Na kratko so predstavili vse svoje večje evropske projekte. V praktičnem delu so obiskovalci lahko med drugim pokukali pod mikroskop in si od blizu ogledali alge in cianobakterije. S sondami so vzorcem vode izmerili pH, temperature, kisik in prevodnost. Poleg tega so lahko pod lupo pogledali, kako izgledajo celice možganskega raka in kako razvijajo nove terapije in metodologijo za analizo in zdravljenja možganskega raka.
Pomen kisika v rekah
Predstavili so pomen kisika v rekah za ekosistemske procese. Po predstavitvi so imeli udeleženci priložnost sami izmeriti porabo kisika v vzorcih sedimentov iz oligotrofnega in evtrofnega sistema ter primerjati porabo kisika med obema sistemoma.
Kdo so opraševalci?
Kdo so ti pridni pomagači, ki skrbijo za pestrost rastlin in da imamo mi zadosti hrane? Kako lahko z njihovo pomočjo spremljamo onesnaženost okolja? Dejavnost se je izvajala v okviru projektov Interreg BEE(A)WARE in BEE2GETHER.
Prisluškovanje žuželkam na Nacionalnem inštitutu za biologijo
Na Nacionalnem inštitut za biologijo že vrsto let raziskujejo komunikacijo med žuželkami. Osredotočeni so na kemično in vibracijsko komunikacijo med žuželkami. Udeleženci so na delavnici spoznali predstavnike žuželčjega sveta, opremo, ki omogoča takšne raziskave in povohali feromone in občutili vibracijske signale, ki jih oddajajo žuželke.
Monitoring sov v Sloveniji
V svoji predstavitvi so predstavili sove v Sloveniji, kako poteka monitoring in kakšne metode uporabljamo. Obenem pa biologijo treh najpogostejših vrst sov v gozdovih Slovenije.