Projekt Mose oz. Mojzes je bil še v času gradnje poln afer in sumov korupcije, pa vendar: v soboto so ga prvič testirali in izkazal se je! Sistem ovir je zaščitil Benetke pred poplavljanjem in ohranil Markov trg suh v hudih nevihtah.
Italijanski premier je ob tem na Facebooku objhavil, da je to zelo pomemben dan za mesto: “Dež je sprožil alarm za poplave. Mojzes sistem se je pravilno zagnal, v kratkem času so se zapornice dvignile, tveganja za poplave pa ni bilo več.”
Sistem sestoji iz 78 rumenih ovir, ki čuvajo vhod v laguno.
Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, je večina nesta ostala suha, celo znameniti trg San Marco, ki je bil doslej poplavljen. Test je bil torej uspešen, navkljub številnim skeptikom, ki so pričakovali, da sistem ne bo deloval kot boi moral oz. kot so napovedovali inženirji.
Kaj pa slovenska obala?
Poveljnik piranske civilne zaščite Egon Štibilj je lani za našo revijo Občine (Protipoplavna zaščita: »Najboljše rešitve so tiste, ki so najbolj naravne«) dejal, da se morajo v prvi vrsti prebivalci znati sami zaščititi pred poplavami. »V zadnjih desetletjih so ljudje na to skorajda pozabili. Včasih so v Piranu vsaka vrata imela nameščeno protipoplavno zaščito v obliki aluminijastih ali lesenih elementov, ki so preprečevali, da bi voda vdrla v hišo, v kleti pa so imeli spravljene vreče peska,« se je spominjal in dodal, da dandanes preveč pričakujemo od države oziroma od občine.
»Ampak država in občina smo v resnici mi vsi. Tudi gasilci so večinoma prostovoljni in imajo svoje domove, ki jih morajo zaščititi,« je poudaril Štibilj. Menil je tudi, da bi moral biti klic na pomoč državi zadnja rešilna bilka, ko stvari lokalno ne zmorejo več obvladati. »Vedno je treba pomisliti, da so kje drugje ljudje, ki imajo večje težave in bolj potrebujejo pomoč,« je opozoril in dodal, da so tokrat zadevo obvladovali in so zato ocenili, da ni imelo smisla prositi za pomoč. Protipoplavno zaščito so kupili že prej, celotnega območja vzdolž obale pa, tako Štibilj, nima smisla zaščititi, saj bi potem morska voda v notranjost vdirala skozi podzemne jaške.
Morska strategija
Minister mag. Vizjak je ob obisku Morske biološke postaje Piran konec septembra napovedal, da bo MOP na ekspertni ravni nadaljeval dogovarjanje v »kakšnem obsegu okrepimo monitoring, da bomo vse bliže temu, kar morska strategija predpisuje.«
Minister vidi konstruktivno sodelovanje kot potrebno tudi v prihodnje, in sicer zaradi baz podatkov, opreme, znanja ter izkušenih strokovnjakov, ki so se sposobni odzivati na številne izzive, ki jih povzroča vpliv človeka, gospodarstva, ne nazadnje tudi podnebne spremembe na ekosisteme. Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo je sicer edina slovenska raziskovalna enota, ki se ukvarja izključno z raziskavami morskih ekosistemov, poleg svoje osnovne dejavnosti, tj. temeljnih in aplikativnih raziskav, že vrsto let izvaja okoljske monitoringe in opravlja strokovne naloge, ki nudijo podporo različnim deležnikom pri upravljanju z morskim okoljem, pri implementaciji EU direktiv in mednarodnih konvencij.
V okviru projekta Bober je ARSO vzpostavil operativne oceanografske modele za valovanje in tokovanje morja. Operativne modele sedaj razvija in nadgrajuje tudi ARSO.
