Narava ima veliko vlogo pri našem počutju in splošnem zdravju. A kljub temu naše glave ves čas sklanjamo nad svojimi telefoni in se ne zmenimo za svet, ki nas obdaja, ne opazimo niti naših najbližjih.
Podjetje VELUX je naročilo primerjalno raziskavo o življenjskem slogu sodobnih Evropejcev. Raziskava je potekala v osmih evropskih državah (Hrvaška, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija), med 3. in 6. septembrom 2021. V raziskavi je sodelovalo 2408 anketirancev v starosti od 18 do 65 let.
Glavne ugotovitve raziskave vezane na Slovence:
· 67 % Slovencev meni, da preveč časa preživijo pred zaslonom telefona ali računalnika.
· 89 % vprašanih Slovencev meni, da so z leti odnosi med ljudmi postali plitvejši, in se strinja, da je civilizacijski napredek človeka odtujil od narave.
· 94 % Slovencev pravi, da jim je narava pomembna in da je zanjo treba skrbeti, hkrati pa kar 49 % anketirancem primanjkuje vsakodnevnega stika z naravo. V primerjavi s sosednjimi državami najnižji (Madžarska – 82 % in Hrvaška – 79 %).
· Tretjina Slovencev preživi na prostem eno do dve uri, 28 % pa manj kot uro na dan.
· Tudi, ko smo zunaj, je naša pozornost usmerjena na ekrane, saj je le 54 % Slovencev v zadnjem tednu pogledalo v nebo in opazovalo oblake, ptice ali sonce.
· Vsak 10 anketiranec iz Slovenije zna prepoznati le eno ali dve vrsti ptic od 10.000 vrst, ki živijo na svetu. Podobno je z drevesi, okoli 40 % jih zna prepoznati samo do 5 vrst. Še več težav pa imamo pri prepoznavanju vrst oblakov in ozvezdij.
Nekateri preživijo skoraj 5.000 ur na leto pred zasloni
Sodobni človek se spopada z degeneracijo vratu, ki je posledica slabe drže in nenehnega upogibanja vratu, ko uporabljamo in preverjamo telefone. Z nagibanjem nad zasloni namreč spreminjamo naravno ukrivljenost hrbtenice, to pa vodi v dolgotrajne poškodbe, kar pa niti ne čudi, saj nekateri od nas preživijo skoraj 5.000 ur na leto pred zasloni, torej telefoni, prenosniki, televizorji, igralnimi napravami ali bralniki e-knjig.
Otroci, ki živijo v stiku z naravo, bolj zdravi – tudi kot odrasli
Vir: Raziskava Head downers 2021