Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je tujerodna invazivna rastlina, ki je na prvi pogled precej podobna lovorju (Laurus nobilis).
Lovor je cenjen predvsem kot začimba, medtem ko lovorikovec sadijo v okrasne namene, pogosto tudi kot živo mejo, saj je grme mogoče oblikovati s prirezovanjem.
Kako ločimo lovor od lovorikovca?
Temnozeleni usnjati listi lovorikovca so bolj podolgovati, s topim vrhom ali kratko konico in nazobčanim robom. Listi so zgoraj temnozeleni in bleščeči spodaj pa so svetlejši. Drobni cvetovi so beli in oblikujejo pokončna socvetja, bleščeči črni plodovi pa so do centimeter veliki.
Lovorjevi listi se običajno manjši, bolj suličasti, razlikujejo pa se tudi po valovitem robu. Zelenkasto rumeni cvetovi so večji kot pri lovorikovcu, koščičasti plodovi pa so pri obeh rastlinah podobni. Lovorjevi listi imajo prijeten, plemenit vonj in nekoliko grenek okus. Če smo v dvomih, ali je pred nami res lovor, je dovolj da zmečkamo listov, ki začne takoj oddajati značilen vonj.
Strupeni lovorikovec in zdravilni lovor
Vsi deli lovorikovca, z izjemo plodov, so rahlo strupeni zaradi vsebnosti cianovodikove kisline. Če pomotoma zaužijemo liste, to hitro zaznamo zaradi pekočega okusa, kasneje pa se pojavi slabost ter bruhanje. Iz plodov in listov ponekod pridobivajo barvilo, veje pa so uporabne za cvetlične aranžmaje.
Medtem ima lovor tudi zdravilne lastnosti. Kopel iz lovorovih listov je priporočljiva za lajšanje težav pri revmatizmu, čaj pa pomaga proti slabosti, je uporaben za lajšanje kašlja in vnetja grla, za spodbujanje apetita in kot pomirjevalo pri stresu. Lovorjeve liste lahko namočimo v različna olja. Uporabljamo ga lahko v kulinariki ali pa kot zdravilo, saj pospešuje prekrvavitev in razkužuje. Olje pomaga pri nekaterih izpuščajih in bolečih mišicah ter revmi. Pogosto ga uporabljajo tudi v industriji parfumov, mil, sveč in likerjev.
Kako shranimo lovor?
Pri lovorju kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene liste, ki imajo prijeten in močan vonj ter aromatičen grenak okus. Posušeni listi imajo močnejši okus kot sveži, vendar pa jih moramo porabiti v kakšnem letu dni, ker s časom počasi izgubljajo aromo in okus. Osmukane in nepoškodovane liste sušimo v senci, pozimi pa v notranjih prostorih, da ohranijo svežo barvo in aromo. Če želimo, da se ne ukrivijo, jih moramo med sušenjem obtežiti. Liste shranjujemo v zaprtih posodah. Liste lahko tudi zmeljemo in tako začimbo enostavno dodajamo skoraj vsem jedem.
