Kljub temu da je september, imamo še vedno toplo in sončno vreme ter komarje. Zakaj jih je letos tako veliko?
O teh krvosesih pri nas smo se pogovarjali z biologinjo doc. dr. Katjo Adam, raziskovalko in asistentko na Univerzi na Primorskem.
Izmenjavanje obilnega deževja ter sončnega in toplega vremena, od pomladi pa vse do danes, so glavni povod za razvoj velikega števila komarjev.
Razvoj komarjev različnih vrst
Vsem je dobro znano, da komarji za svoj razvoj potrebujejo vodo, saj njihove ličinke in bube, dve od štirih razvojnih stopenj, živijo v vodi. »Nekatere vrste svoja jajčeca odlagajo direktno na vodno gladino. Če po poplavah ostane stoječa voda (npr. na delih vodotokov, kjer voda še stoji, v raznih smeteh), potem lahko pričakujemo, da bodo na te vodne površine samice komarjev odlagale svoja jajčeca, iz njih se bodo izlegle ličinke, nato bube in nato odrasli komarji,« pojasni doc. dr. Katja Adam.
Medtem ko nekatere druge vrste svoja jajčeca odlagajo tik nad rob vodne gladine. »Iz teh jajčec se ličinke izležejo šele, ko jih preplavi voda. Jajčeca lahko odlagajo v manjše posode z vodo ali na vlažno zemljo vzdolž rek in jezer. Če so samice komarjev teh vrst pred deževjem že odlagale jajčeca v razne posode, sode z vodo in druge vodne zadrževalnike in jih je ob deževju preplavila voda, se iz njih izležejo ličinke. To je značilnost invazivnih vrst, tigrastega, korejskega in japonskega komarja (pa tudi nekaterih naših domorodnih vrst). Te vrste so aktivne podnevi, ko je aktiven tudi človek. Ker so ljudje sedaj veliko več zadržujejo zunaj čez dan zaradi sanacije nastale škode po poplavah, je število srečanj z dnevno aktivnimi vrstami tudi povišano.«
Poleg že opisanih strategij invazivnih vrst poznamo še komarje poplavnih ravnic rek in jezer. »Samice komarjev teh vrst svoja jajčeca odložijo na zemljo ob reke in jezera. Ko se vodostaj dvigne in ta jajčeca preplavi, se iz jajčec lahko razvijejo ličinke, nato bube in na koncu odrasli osebki. To se zgodi večinoma ob obilnih padavinah spomladi, čemur z zamikom sledi povečano pojavljanje takih vrst. Lahko se pa to zgodi seveda tudi poleti, če pride do poplav, kakršnim smo bili priča, pred dobrim mesecem,« Adamova opiše še zadnjo strategijo razvoja komarjev.
Doslej popisali 38 vrst domorodnih in tri vrste tujerodnih komarjev
Letos monitoring komarjev v Sloveniji ne poteka. »Glede na podatke iz prejšnjih let pa lahko sklepamo, da je veliko komarjev,« pove vodilna slovenska raziskovalka komarjev. Sicer pa so v preteklosti v Sloveniji popisali skupno 41 vrst komarjev, od tega jih je 38 domorodnih in tri tujerodne vrste.
Brez zatiranja komarjev
Ko postane sobivanje s komarji nevzdržno, se države odločijo za zatiranja na različne načine, ene se odločijo za škropljenje iz zraka, na Hrvaškem pa so letos v okolje izpustili sterilne komarje. Seveda nas je zanimalo, kaj je bolj učinkovito in okolju bolj prijazno?
Doc. dr. Katja Adam odgovarja: »Škropljenje komarjev iz zraka je sicer učinkovito, vendar pa ima lahko hude posledice na biotsko raznovrstnost, saj se za zatiranje komarjev uporabljajo strupi, ki ne vplivajo samo na komarje, temveč tudi na druge žuželke. V drugem primeru pa v laboratoriju v Italiji masovno gojijo komarje, nato jih ločijo na samce in samice. Samce nato obsevajo, da ob tem postanejo sterilni. Te sterilne samce nato na določeno območje izpustijo, kjer se parijo s samicami na tem območju. Posledica tega je, da samica izleže neoplojena jajčeca in posledično ne dobi potomcev. V teoriji je metoda zelo učinkovita in okolju prijazna, saj deluje samo na ciljno vrsto, ki jo želimo zatreti in nima vpliva na druge vrste. Ali je metoda tudi v praksi učinkovita, pa bodo pokazale študije, ki so trenutno v teku v številnih evropskih državah.« Slovenija se zaenkrat ne poslužuje ne enega in ne drugega načina zatiranja komarjev.
Prenašalci virusov
Ne samo, da so nadležni, so tudi prenašalci različnih virusov denge, rumene mrzlice, čikungunje, zike in virusa Zahodnega Nila. »Ker imamo pri nas ustreznega prenašalca – tigrastega komarja – obstaja možnost za prenos teh virusov, najpogosteje prenašajo viruse denge in čikungunje. Če se pri nas pojavi še komar ščitar, bomo imeli še več možnosti za pojav omenjenih bolezni. Omeniti pa moram, da tudi naše domorodne vrste komarjev prenašajo določene povzročitelje bolezni, na primer virus Zahodnega Nila. Tako da niso samo tujerodne tiste, ki so nevarne za javno zdravje,« razloži sogovornica.
