Slovenija sodi med države v Evropi z najvišjimi obolevnostmi za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. V toplih mesecih je pojavnost bolezni, povezanih s klopi, najvišja. Najboljša zaščita so dolga oblačila za v gozd in temeljit pregled, ko se iz narave vrnemo domov.
Geslo letošnjega svetovnega dne zdravja je bilo ‘Majhen ugriz, velika težava‘, dan pa je bil posvečen boleznim, ki jih prenašajo komarji, klopi, peščene muhe, uši in bolhe, ki s svojim ugrizom prenesejo dejanskega povzročitelja bolezni na človeka. Tovrstne bolezni v svetu predstavljajo kar 17 odstotkov vseh nalezljivih bolezni, zaradi njih na leto zboli več kot milijarda, umre pa več kot milijon ljudi. V našem prostoru med omenjenimi prenašalci največ pozornosti zbujajo klopi, saj Slovenija sodi med države z najvišjimi obolevnostmi za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Z borelijami okuženi klopi se nahajajo po vsej Sloveniji, klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, pa je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
Prvo pravilo: dolga oblačila za v gozd
Bolje preprečiti kot zdraviti. S tem se strinja tudi sogovornica dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega instituta za javno zdravje, ki poudarja, da se na sprehodih in izletih v naravo pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite. Oblecimo dolge hlače, dolge rokave, zaprte čevlje, ogrnimo se z ruto … Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na njih laže opazimo. Na odkritih delih kože uporabimo repelent, katerega vonj odganja klope. Z repelenti ne smemo pretiravati, zato jih uporabimo le na manjših, odkritih delih kože. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo in operemo.
Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na njih laže opazimo. Na odkritih delih kože uporabimo repelent, katerega vonj odganja klope. Z repelenti ne smemo pretiravati, zato jih uporabimo le na manjših, odkritih delih kože.
Klopa čim prej odstranimo – brez olja, krem in ostalih mazil
Klopi na koži poiščejo nežno mesto, kjer se na kožo pritrdijo tako, da porinejo svoj ‘rilec’ globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, zato so vbodi pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Najpogosteje se klopi pritrdijo na poraščene mehke predele kože v pregibih (pazduhe, dimlje, pod koleni), okrog popka, pri otrocih tudi v lasišču. ‘Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo.
Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo,’ svetuje dr. Grgič Vitekova in ob tem poudarja, da za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Možnost okužbe je manjša, če klopa takoj, ko ga opazimo, tudi pravilno odstranimo. Ko klopa odstranimo, se običajno na mestu vboda lahko pojavi manjša rdečina. Kot pravi sogovornica, gre za toksikoalergično reakcijo, ki lahko tudi srbi in izgine v nekaj dneh. ‘Mesto vboda je treba opazovati dlje časa. Nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa se lahko na mestu vboda pojavi značilna rdečina, ki se postopoma veča in lahko prične v sredini bledeti (erythema migrans). V tem primeru je potreben takojšen obisk pri zdravniku, ki bo predpisal ustrezno zdravilo in tako preprečil nadaljnji razvoj bolezni,’ še poudarja dr. Marta Grgič Vitek.
Najbolj pogosto se pojavi Lymska borelioza
V Sloveniji sta najbolj pogosti bolezni, ki jih prenašajo klopi, klopni meningoencefalitis in Lymska borelioza. Slednja je približno dvajsetkrat pogostejša od klopnega meningoencefalitisa, za katerim v povprečju zboli 250 bolnikov na leto. Bistveno redkeje pa se pojavlja humana granulocitna anaplazmoza. ‘Klopni meningoencefalitis običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi: utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po nekaj dneh pa do treh tednov sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem in drugimi znaki prizadetosti osrednjega živčevja, lahko celo z nezavestjo ali smrtjo,’ pravi sogovornica in poudari, da na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu običajno ni opaznih sprememb na koži.
Na drugi strani pa se Lymska borelioza navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.
Naredimo sami: naravna zaščita pred klopi
