Kislice ni težko najti, saj zraste tudi skoraj meter v višino, prepoznavna pa je po podolgovatih dolgopecljastih listih, rdečkastih socvetjih in predvsem po kiselkastem okusu.
Ta je osvežujoč in zato si velja privoščiti nekaj listov kar mimogrede na sprehodu. Najboljši so mladi listi, užitno pa je tudi steblo, dokler je še mehko.
Kislica uporabna kot špinaša
Občasno jo nekaj naberite še za domov. Porabiti jo je najbolje isti ali najkasneje naslednji dan, saj listi tudi v hladilniku hitro ovenijo. Listi se najbolje in najenostavneje obnesejo kot dodatek solati, blanširani špinači ali blitvi, lahko pa jih tik pred serviranjem dodamo tudi mesnim jedem in različnim prilogam ali celo sladicam.
Vsebuje veliko železa
Kislica poleg čreslovin, vitamina C in mineralov (železo) vsebuje še precej oksalne kisline, zaradi česar je ni priporočljivo uživati v večjih količinah. Oksalna kislina ovira privzemanje določenih mineralov iz črevesja, za svojo nevtralizacijo pa potrebuje kalcij. Izogibajo naj se je ledvični in želodčni bolniki ter tisti, ki bolehajo za putiko ali revmo.
Oksalno kislino sicer vsebujejo tudi mnoge druge užitne rastline, celo v večji količini. Na primer, rabarbara, peteršilj, drobnjak, špinača in blitva … Toda brez skrbi, saj bi morali pojesti res velike količine, da bi vam škodovalo.
Tudi v ljudskem zdravilstvu
Kislico že dolgo uporabljajo v ljudskem zdravilstvu pri pomanjkanju apetita, zastajanju vode in za čiščenje krvi. Čaj je uporaben za zniževanje temperature in pri težavah s hemeroidi, če ga grgramo pa blaži vnetje grla. Semena pomagajo proti diareji in lajšajo trebušne bolečine, korenine pa delujejo odvajalno.
