Feijoa izvira iz hribovitih predelov južne Amerike, ime je dobila po portugalskem naravoslovcu Joau da Silva Feiju.
Ker ne prenaša zmrzali, jo lahko v notranjosti Slovenije gojimo le kot posodovko. Tudi če ne rodi, je zanimiva, saj se ponaša z lepimi rožnatimi cvetovi z dolgimi prašniki.
Aromatični, okusni in zdravi plodovi feijoe
Podolgovati plodovi zorijo do konca novembra. Na spodnjem delu imajo ohranjene posušene cvetne liste. Zrastejo do deset centimetrov, meso pa obdaja čvrsta zelena lupina. Na sobni temperaturi inso dolgo obstojni, v hladilniku pa jih lahko hranimo več tednov. Če potrgamo še nedozorele plodove, hitreje dozorijo na toplem.
Najboljši okus dosežejo, ko se notranjost zmehča in je podobna želatinastemu pudingu rumenkasto bele barve. Meso se ponaša z značilno močno aromo in svojevrstnim okusom. Sadež lahko uživamo skupaj z lupino, vendar je ta trpka in kisla. Če nas to moti, sadež olupimo ali pa ga prerežemo in slajšo notranjost pojemo z žličko.
Po okusu nekaj med ananasom in banano
Okus spominja na mešanico tropskih sadežev, predvsem banan in ananasa.
Sadeži se dobro obnesejo narezani v sadnih solatah, iz njih je mogoče narediti marmelado, dodajamo jih lahko jogurtom in smutijem. Sadeže, cele ali zmečkane v kašo lahko zamrznemo. Užitni so tudi cvetovi, ki jih lahko dodajamo solatam ali pa kot dekoracijo različnim jedem. Iz cvetov in listov ponekod pripravljajo čaj.
Napitek ima zdravilne učinke, kar so vedeli že južnoameriški Indijanci. Uživanje plodov izboljšuje koncentracijo in spomin ter znižuje stopnjo tesnobe in stresa. Plodovi vsebujejo predvsem veliko joda in kalija, med vitamini pa prevladuje vitamin C.
