Za peko kruha, potice in drugih pekovskih dobrot se uporablja pšenična moka, toda kako samooskrbna je naša država s pridelavo pšenico?
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v Sloveniji v letu 2024 pridelane 152.489 ton pšenice.
Po začasnih podatkih SURS je lani Slovenija skupno uvozila 20.750,38 tone pšenične moke ali moke iz mešanice žit na podlagi pšenice, v vrednosti 9.918.204 EUR, in sicer iz Avstrije, BiH, Češke, Nemčije, Francije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Nizozemske, Ukrajine in Srbije.
Izvozila pa skupno 15.364,03tone v vrednosti 8.046.034 EUR v Avstrijo, BiH, Belgijo, Bolgarijo, Švico, Nemčijo, Francijo, Hrvaško, Madžarsko, Irsko, Italijo, Kazahstan, Luksemburg, Latvijo, Nizozemsko, Norveško, Romunijo, Rusko federacijo, Švedsko, Slovaško, Tajsko, Kosovo, Srbijo
Ni podatkov o prodaji slovenske pšenice
SURS ima podatke o stopnji samooskrbe z žiti (leta 2023 je bilo 82 %) v Sloveniji, ne pa konkretno za pšenico.
Pšenično moko potrošniki kupujejo v trgovinah, na tržnicah ter neposredno na kmetijah ali mlinih in tudi podatkov o deležu slovenske pšenične moke v trgovinah nimajo ne v Trgovinski zbornici Slovenije ne na Statističnem uradu RS.
Lahko pa iz številk o pridelavi, uvozu in izvozu, sklepamo:
- pridelanih 152.489 ton minus 15.364,03tone izvoza = ostane 137.124,97 tone domače pšenične moke.
- uvozimo še 20.750,38 tone, skupno je torej na trgu 157.875,35 tone pšenične moke
- delež domače pšenične moke v trgovinah je torej približno 87 %.
Poglejte tudi, kako samooskrbni smo z drugimi pridelki TULE.
