»Vzrokov za slabšanje vida je res veliko, gre pa za očesna obolenja, ki jih lahko razdelimo v tri skupine,« pojasni mag. Kristina Mikek, dr. med., spec. oftalmologije iz podjetja Morela okulisti.
Pri sprednjih očesnih delih gre običajno za obolenje roženice ali leče. Na roženici lahko velikokrat nastanejo brazgotine po poškodbi ali vnetju, najpogosteje po virusnem vnetju. Pri mlajših gre lahko za obolenje roženice, ki se zaradi zmanjšane trdnosti nepravilno izboči, dela dioptrijo in/ali astigmatizem in zato slabša vid, razloži Mikekova.
Pri leči je eden od najpogostejših vzrokov za slab vid siva mrena ali katarakta, ki danes prizadane večje število ljudi. Siva mrena je zelo starostno in gensko pogojena.
Pri osrednjem delu očesa je najpogosteje vzrok steklovina, ki postane motna zaradi vnetja, krvavitve ali motnjav steklovine, ki nastanejo pri degenerativnem odstopanju steklovine,« opiše sogovornica.
V zadnjem delu očesa je za slabšanje vida odgovorno očesno ozadje z mrežnico. »V starosti je najpogosteje vzrok za slab vid degenerativno obolenje v centru vida – rumeni pegi. Degeneracija rumene pege je lahko dedno pogojena ali posledica neuravnanih vrednosti krvnega sladkorja, krvega tlaka ali maščob v krvi,« pojasni Mikekova. »Pri starejših je nenadno poslabšanje vida možno tudi zaradi zapore kakšne žilice na očesnem ozadju ali odstopa mrežnice. V teh dveh primerih je potrebno takojšnje ukrepanje zdravnika specialista oftalmologa,« opozori Mikekova.
»Povsem neodvisno od patoloških sprememb je lahko slabšanje vida povezano z nepravilno predpisano dioptrijo na očalih. Po 40. letu starosti lahko oslabijo tudi mišice očesne leče, ki niso več tako prožne, in so zato potrebna bližinska očala.
V primeru težav ne odlašajmo s kontrolami
Ko se vid poslabša, ne odlašajmo. Pri oftamologu preverimo, ali je z očmi vse v redu. »Pregled je nujen v primerih nenadnega poslabšanja vida, glavobolov ali težav s solzenjem ter rdečimi očmi. Takrat naredimo temeljit pregled s pregledom očesnega ozadja, ki lahko pokaže previsok očesni tlak ali spremembe na očesnem ozadju, ki so lahko posledica, na primer, previsokih maščob v krvi. Zato so pomembne tudi kontrole krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob v krvi. To so dejavniki, ki lahko vplivajo na spremembe na očesnem ozadju, ki vplivajo na slabšanje vida,« zaključi sogovornica.
Kar je dobro za naše celostno zdravje,
je dobro tudi za naš oster vid:
biti dovolj hidriran
jesti zdravo polnovredno hrano, ki je polna vlaknin, vitaminov, mineralov in ostalih zdravih komponent (sadje, zelena zelenjava, ostala zelenjava, stročnice, gomoljnice, žitarice, začimbe, zelišča itd.)
po potrebi naravni dodatki v obliki prehranskih dodatkov
dovolj spanja
dovolj gibanja
dovolj gibanja na svežem zraku
Zdrav življenjski slog osnova za dober vid
Tudi za ohranjanje dobrega vida so ključne zdrave življenjske navade. V prehrani zato sogovornica svetuje veliko zelene zelenjave in prehrano z omega maščobnimi kislinami. »V nekaterih raziskavah je bilo dokazano, da C vitamin lahko upočasni napredovanje sive mrene. Pri ljudeh, ki že imajo spremembe na očesnem ozadju v smislu bolezni rumene pege, pa svetujemo dodajanje prehranskih dodatkov z zeaxantinom in luteinom, ker ga tudi z zdravo prehrano v telo ne moremo dobiti dovolj. Na ta način sicer ne moremo pozdraviti bolezni rumene pege, lahko pa zaustavimo napredovanje,« doda.
Priporoča zaščito pred soncem s kakovostnimi sončnimi očali ali pokrivalom, saj UV svetloba pospeši nastajanje sive mrene.
Primer vaje za izboljšanje vida na blizu:
- branje malega tiska ali
branje pri sveči enkrat na mesec.
S temi vajami krepimo oči in ohranjamo sposobnost, da se prilagajajo različnim svetlobnim pogojem in ne zakrnijo.
Z vajami za oči lahko popravimo očesne napake
Sandra V. Kampl je v zgodnjem otroštvu na sistematskem pregledu dobila prva očala z dioptrijo, ki se je z leti le povečevala in dosegla višino -6,25 na enem ter -5,25 na drugem očesu. Kasneje je začela raziskovati možnosti za popravek vida, redno izvajala nekatere vaje ter prilagodila način življenja in s tem bistveno zmanjšala dioptrijo na obeh očesih, ki imata zdaj enotno dioptrijo, ter popolnoma odpravila astigmatizem. Na podlagi lastne izkušnje pomaga tudi drugim.
»Glede na znanstvene raziskave in moje dosedanje izkušnje na slabšanje vida (kratkovidnost ali miopija, starostna daljnovidnost (slabovidnost) ali presbiopija, daljnovidnost ali hiperopija, astigmatizem, škiljenje, dvojni vid ali diplopija), najbolj vpliva način življenja, nekaj pa genetika,« pove Kamplova.
»Naše telo se ves čas prilagaja. Če gledamo 8 ur na dan ali več v bližnje predmete (mobitel, tablica, TV, knjiga), ki so 50 cm ali manj oddaljeni od našega nosu, potem se bo oko prilagodilo in čez čas bomo slabo videli na daleč. Zakaj bi telo ohranilo sposobnost (ali jo celo razvilo), da vidimo ostro na daleč, če pa ne gledamo na daleč?«, ponazori Kamplova.
V primeru vpliva genetike nismo avtomatsko obsojeni na slabovidnost in nošnjo očal oziroma leč. »To samo pomeni, da moramo več pozornosti nameniti zdravju oči, kot tisti, ki jim je bila genetika na tem področju bolj naklonjena,« pojasni.
Navade od blizu za izboljšanje vida na daleč:
- Pri gledanju v statično točko (računalnik, telefon, tablica ali TV), moramo imeti primerno nizko dioptrijo, da vidimo ostro samo na zaslon in nič dalj. Tako poskrbimo, da se ciliarnik ne zakrči že po 20 min, ampak šele kasneje, po cca 3 do 4 urah.
- Monitor naj bo oddaljen 50 – 60 cm od oči.
- Primerno dobro osvetljen prostor, kjer delamo.
- Primerni odmori: na vsake 3 do 4 ure dela na zaslonih, potrebujemo 1 uro gledanja v daljavo (brez zaslonov ali knjig)..
Navade na daleč za izboljšanje vida na daleč, ki bodo poskrbele, da se bo očesno zrklo začelo krajšati in minus dioptrija bo začela padati:
- Vsaj eno uro na dan v naravi, da gledamo v daljavo oziroma uporabljamo periferni vid.
- Zunaj moramo imeti malo nižjo dioptrijo od tiste, s katero vidimo 20/20 vrstico na optotipu, saj bomo s tem dosegli, da se bodo naše oči trudile ostriti sliko, se bodo prilagodile in sčasoma se bo zrklo skrajšalo in dioptrija bo padla.
Naše telo je pametno in ohranja, kar redno uporabljamo
»Če začnemo opažati, da se nam vid slabša na blizu (starostna daljnovidnost), je ključno takoj začeti izvajati določene vaje za povrnitev tega. Določene vaje izvajamo omejen čas, da se povrne sposobnost ostrega vida na blizu, nekatere pa je potrebno izvajati na primer enkrat tedensko ali mesečno do konca življenja, odvisno od stanja oči. (info *)
V primeru kratkovidnosti oziroma pri miopiji, je potrebno spremeniti lastne navade na blizu in daleč, da si povrnemo vid na daleč. Te navade je treba ohranjati do konca življenja. (info **). »Naše telo je pametno in ohranja, kar redno uporabljamo. Zato bodimo zunaj, glejmo v daljavo in s tem ohranimo oster vid na daleč,« doda.
»Človek potrebuje sončno svetlobo za optimalen razvoj vida, zato sama ne zagovarjam nošnje sončnih očal v razmerah, ki tega ne zahtevajo. Ko pa gremo na primer na morje, jadranje, smučanje, kjer se zelo blešči, ali ko gremo na primer decembra iz Slovenije v tople kraje in nismo navajeni tako močnega sonca, je zaščita oči priporočljiva, vendar ne cel dan,« za zaključek doda Kamplova.
Vir: Sandra V. Kampl, več vaj lahko bralci poiščejo na www.brezocal.si
