Bilbao, nekoč največje baskovsko industrijsko mesto in pristanišče je bilo še sredi osemdesetih let preteklega stoletja zelo onesnaženo zaradi številnih železarn in pretovarjanja železove rude ter drugih dobrin.
Železarska industrija je v tistem času propadla, poleg tega pa so mesto leta 1983 prizadele še katastrofalne poplave.
Bilbao načrtno prenovili
Takrat so mestne oblasti naredile pogumen načrt prenove mesta in ga v nekaj letih tako spremenile, da je danes eno najbolj privlačnih mest severnega dela Španije!
Za začetek so očistili in uredili bregove morskega zaliva, tovorne ladje pa so preusmerili v novo pristanišče dobrih 20 kilometrov stran. Na mestu nekdanjih industrijskih in skladiščnih objektov so v Bilbau začeli graditi nove stanovanjske in poslovne zgradbe. Te so zasnovali ob širokih ulicah ob katerih je bilo dovolj prostora tudi za drevesa.
Bilbao efekt
Ključen doprinos k prenovi pa je naredilo sodelovanje s svetovno znanimi arhitekti. Leta 1997 so uspeli prepričati fundacijo Guggenheim, da je prav v Bilbau postavila muzej v katerem danes pripravljajo odmevne razstave. Velika atrakcija je že sama zgradba prekrita s titanijem, katere načrtovalec je bil ameriški arhitekt Frank Gehry. V naslednjih letih je pri različnih projektih sodelovalo še več priznanih arhitektov in mesto je začelo privabljati obiskovalce in investitorje.
Uspešno politiko razvoja danes imenujejo kar Bilbao efekt, ki ponazarja vpliv financiranja atraktivnih kulturnih projektov na vsestranski razvoj mesta.
Trajnostno po opravkih
Mesto je stisnjeno ob globokem morskem zalivu in nima veliko prostora za avtomobile. Zato so uredili učinkovit javni mestni promet, ter uredili enostavno dostopnost do vseh delov mesta. Čez zaliv so postavili številne mostove, mnoge namenjene pešcem in kolesarjem, mesto pa se ponaša tudi z metrojem, čeprav ima manj prebivalcev kot Ljubljana!
Poleg metroja javni potniški promet učinkovito opravljajo še tramvaji in avtobusi, ter vzpenjača in nekaj dvigal. Zato je v mestu malo avtomobilskega prometa, več kot 65% opravkov pa domačini opravijo peš.
