Do pojava kmetijstva pred približno 12.000 leti so se naši predniki lovci-nabiralci za prehrano in zdravila zanašali na divje rastlinje.
V tisočletjih, ki so sledila, so kmetije in trgovine z živili nadomestile to prvinsko znanje. Toda v zadnjih letih se je ponovno začelo pojavljati zanimanje za iskanje užitnih rastlin.
Otroci so rojeni iskalci in nabiralci hrane. Odpeljite jih na travnik ter v gozd in z veseljem bodo nabirali trpotec, robide, maline, borovnice in smrekove vršičke.
Tako jim odprete vrata v svet raziskovanja narave. Hitro se naučijo, da zunaj ni le kup zelenih rastlin, ampak da imajo vse te rastline svoj namen.
Koristi nabiranja divjih rastlin za otroke
S spodbujanjem iskanja in nabiranja hrane, se spodbuja tudi ljubezen do narave. »Če ste močno povezani z zemljo, je bolj verjetno, da jo boste zaščitili,« pravi Dave Hamilton, avtor knjige Family Foraging. Poleg tega iskanje hrane otroke spodbuja, da iščejo in izbirajo svojo hrano, poveča se tudi verjetnost, da jo bodo želeli poskusili in kasneje tudi uživali.
Za začetek spoznajte le nekaj rastlin
Začnite tako, da se naučite prepoznati le nekaj rastlin, ki jih je enostavno prepoznati in so v celoti užitne. Regrat, navadni trpotec, velika kopriva, običajno rastejo na travnatih dvoriščih in v lokalnih parkih, zato jih boste hitro našli. Medtem ko robida raste v izobilju na robu gozdov.
Otroci lahko dokumentirajo, kako se iste rastline spreminjajo skozi letne čase, seštevajo različne rastline, ki jih naberejo, in zemljevide lokacij iskanja hrane. Prav tako lahko naredijo herbarij najdenih užitnih rastlin ali preprosto zapišejo v dnevnik svoje misli o iskanju in nabiranju užitnih rastlin.
Varnost naj bo na prvem mestu!
Svojim otrokom nikoli ne dovolite, da bi jedli divje rastline, razen če ste prepričani, da je rastlina užitna.
Vir: NG
