Diatomejska zemlja namreč vsebuje fosilizirane ostanke kremenčastih ogrodij enoceličnih alg imenovanih diatomi.
Zanje je značilno, da v svojih celičnih stenah vsebujejo veliko silicija, njihovi ostanki pa se nabirajo na dnu rek, jezer in oceanov. Ostanki tvorijo plast diatomit, ki ga pridobivajo v obliki finege belega ali sivega prahu na nekaterih izsušenih območjih.
Kremenka je tako sestavljena iz mikropor, ki imajo močan negativen električni naboj, zaradi česar nase veže vodo, nečistoče, lipide in kovine. Diatomejska zemlja optimalno vsebuje velik del siliciijevega dioksida (kremen) in okoli 15 odstotkov aluminijevega oksida.
Proti škodljivcem na vrtu!
Podobno kot pri glini, moramo za uživanje paziti, da imamo jedilno diatomejsko zemljo prehranske kategorije. Mnogi jo uporabljajo kot sredstvo, ki nase veže toksine in kot naravni instekticid.
Prah kremenke sicer najpogosteje uporabljamo na vrtu za zatiranje različnih škodljivcev, vključno z mravljami, polži in pršicami. Deluje tudi kot zaščita pred insekti za pse in mačke,
Uporabljamo jo tudi za čiščenje madežev, saj dobro vpija maščobe olja in druge tekočine z različnih površin. Zaradi te lastnosti jo lahko uporabljamo celo za razvlaževanje prostorov. S pomočjo prahu lahko čistimo preproge. Postopek je enostaven: kremenko potresemo po preprogi in jo po nekaj urah, ko vsrka umazanijo, preprosto posesamo. Uporabljamo jo lahko tudi za odišavljanje prostorov in posod – še posebno košev za smeti, omar za čevlje.
Diatomejsko zemljo lahko uporabljamo celo kot filtrirno sredstvo pri proizvodnji piva ali vina ter za čiščenje bazenske vode. Uporabljajo jo tudi v kozmetiki, med drugim za izdelavo zobnih past.
