Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Argentine in s podporo Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila 29. september za Mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga bomo jutri obeleževali prvič.
Obeleževanje tega dne bo pomembno prispevalo k ozaveščanju o tem pomembnem izzivu ter iskanju možnih rešitev na vseh ravneh. Hrana se, namreč, izgubi, ali zavrže na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano. Začne se na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju (vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše), največji delež odpadne hrane pa nastaja v naših gospodinjstvih. V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada RS v letu 2018 skupaj proizvedenih okoli 140.000 ton odpadne hrane.
Kar 52 % odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva, 30 % gostinstvo in strežba, 10 % distribucija in trgovina z živili in 8 % proizvodnja hrane (pridelava in predelava).
Čas je za spremembe
Zastavljeni cilj zmanjšanja zavržkov hrane bo mogoč le s spremembo nakupovalnih navad potrošnikov in ravnanja s hrano. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so zato izvedli spletno anketo, v kateri so potrošnike spraševali, kako nakupujejo hrano. Zanimalo jih je tudi, kaj naredijo s hrano, ki jim ostane pa tudi, kdo po njihovem mnenju zavrže največ hrane. »Le 13 odstotkov sodelujočih je odgovornost za največ zavržene hrane pripisalo gospodinjstvom,« je izpostavila Breda Kutin iz ZPS.
Tudi v društvu Ekologi brez meja ugotavljajo, da je zavržena hrana skupen problem vseh nas. »Prvi in ključni korak je, da preprečimo nastajanja zavržene hrane, saj številke dokazujejo, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih moramo spremeniti,« poudarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja ter hkrati opozarja, da se moramo od besed premakniti k dejanjem.
Potrošniki si želijo zmanjšati odpadek hrane v gospodinjstvih, to potrjujejo tudi odgovori sodelujočih v anketi ZPS o trajnostnem prehranjevanju. Kar 71 % sodelujočih je izrazilo pripravljenost zmanjšati odpadek hrane v gospodinjstvih.
Kako zmanjšati zavržke hrane?
ZPS je skupaj z Ekologi brez meja pripravila konkretne nasvete:
- Načrtujmo obroke glede na sestavine v hladilniku.
- V trgovino gremo samo z nakupovalnim seznamom, siti in kupimo le toliko kot bomo pojedli.
- Ne kupujmo večjih količin le zato, ker so v akciji.
- Skuhajmo le toliko, kot bomo pojedli.
- Ostanke obroka shranimo v hladilnik in porabimo naslednji dan.
- Če smo nakupili preveč in vemo, da sveže zelenjave ali mesa ne bomo mogli porabiti do roka, živila zamrznimo.
- Spremljajmo rok uporabe živila, kupimo tiste z daljšim rokom uporabe.
- Bodimo pozorni na to, kaj imamo v hladilniku in shrambi, živila s krajšim rokom postavimo na bolj vidno mesto in jih sproti razvrščajmo.
- Zavedajmo se, da je pomembna kakovost in ne količina, zato kupujmo lokalno in domače.
Vir: MKGP, EBM