Kitajski zid je eden najbolj obiskanih kulturnozgodovinskih spomenikov na svetu. Za njegovo ohranitev skrbijo konservatorji, svoje pa je prispevala tudi narava.
Največji izziv za Veliki zid, ki se razteza na 8851 kilometrih, je zob časa.
Konservatorji se zelo trudijo preprečiti poškodbe zidu in njegovo propadanje. Nedavna raziskava je pokazala, da za to poskrbi tudi živ material, ki se je »naselil« na zid.
Zaščitna vloga bioskorje
Bioskorja, ki jo je narava spletla iz lišajev, bakterij, gliv, mahu in drugih drobnih rastlin, ki rastejo skoraj na vseh površinah Kitajskega zida, na določen način ščiti pred propadanjem. Po mnenju znanstvenikov ima bioskorja ključno vlogo pri zaščiti tal pred erozijo, ki jo povzročata veter in dež, saj deluje kot ščit in podpora.
Čeprav se ta združba rastlin in mikrobov nekaterim turistom morda zdi »neurejena«, so znanstveniki poudarili pomen zaščitne vloge bioskorje. Glede na podnebne spremembe, katerih posledice lahko vplivajo tudi na krajšo življenjsko dobo dragocenih kulturnozgodovinskih spomenikov, bi lahko prav zelena obloga odigrala ključno vlogo pri ohranjanju zidu.
Vir: Green Hr
