”Dolgčas mi je.” Znano? Otroci se ne marajo dolgočasiti, po njihovem bi se moralo vedno in povsod nekaj zanimivega dogajati. A v življenju pač ni tako.
Dolgčas ima v družbi zelo slabe predstave, otrok naj se ne bi smel dolgočasiti. Tako meni on, največkrat pa tudi njegovi starši. Pa ste vedeli, da ima dolgčas lahko tudi koristi?
Tako trdi tudi strokovnjakinja Teresa Belton, ‘strokovnjakinja za dolgčas’ z University of East Anglia. Nič dela in nič igre ne pomeni nič slabega, pač pa naj bi tedaj otrokovi možgani bili še celo bolj aktivni. Kajti v takem stanju otrok postane bolj kreativen in neodvisen mislec. ”Ne bi se smeli bati dolgočasja, pač pa ga lahko vidimo kot priložnost,” pravi Beltonova.
Vse dobre plati dolgčasa
Če želite, da otrok razvije svoje ideje in mnenja, je nujno, da se tudi dolgočasi. Ko niso okupirani z vrsto animacij in dejavnosti, imajo otroci občutek, da (končno) niso več popolnoma odvisni od odraslih in njihovih navodil, torej lahko razmišljajo s svojo glavo. Otroci med dolgočasenjem razvijajo svojo kreativnost, igrivost, interese in zaupanje v samega sebe.
Slaba vest staršev je odveč
Če se otrok dolgočasi, imajo starši slabo vest. A zaman. Strokovnjaki namreč celo svetujejo, da del tedna načrtujete brez načrtov. ”Ni vaša odgovornost, da zapolnite čisto vsak trenutek otrokovega časa,” pravi Beltonova. In svetuje, da si starši večkrat ponovijo, da je dolgočasje za otroka priložnost.