Prostovoljna pomoč na ekoloških kmetijah je eden izmed zanimivih alternativnih načinov za spoznavanje ekološke pridelave, ki hkrati omogoča bivanje v tujih deželah.
Delo na eksotičnem posestvu
S tovrstnim prostovoljnim delom sem se med drugim srečal na jugu Španije v tudi pozimi prijetno topli pokrajini Andaluziji. V bližini obale in mesta s starim mestnim jedrom Velez-Malaga sem našel manjše ekološko posestvo, na katerem pridelujejo predvsem eksotično tropsko sadje.
Nemška lastnica Emmeline Voss tu že več kot dvajset let skrbi za dober hektar veliko posestvo imenovano Manantial de luz (Izvir svetlobe). Za dobro energijo poleg miru skrbijo tudi številne mandale, ki jih izdeluje Emmeli.
Premišljen izbor dreves in namakalni sistem
Že prvotni lastnik je posestvo zasnoval ekološko: namesto monokulture sadnih dreves, kot je to v navadi v tem delu Španije, je posadil le po nekaj dreves posamezne vrste. Od avokada, manga, papaje, banan, makadamije, pasijonke, ličija, gvajan, granatnih jabolk, pomaranč, limon pa do za Sredozemlje bolj običajnih fig, mandljev, oljk, kakija in trte.
Emmeli je dodala še nekaj dreves in uredila visoke grede, tako da je danes v precejšnji meri samooskrbna. Neodvisnost od vremenskih razmer ji omogoča velik rezervoar vode in namakalni sistem, ki po potrebi po ceveh dovaja vodo do prav vsakega drevesa posebej.
»V prihodnje se bom zaradi vedno bolj sušnih let morala spopasti s pomanjkanjem vode. Zato bom verjetno morala podreti nekaj dreves, kar pa sem tako ali tako nameravala, saj nekatera že slabo rodijo,« pravi skrbna lastnica. Umetnih gnojil seveda ne uporablja, za potrebno dognojevanje je dovolj kompost. »V kompost ne sodijo lupine citrusov,«me opozori Emmeli. »Tudi če so ekološko pridelani, črvi ne marajo eteričnih olj v lupinah pomaranč in limon.«
Raznovrstno delo
Emmeli je upokojena, posestvo pa ji prinaša predvsem zadovoljstvo in preskrbljenost s sadjem in zelenjavo. Za dodaten zaslužek je uredila nekaj manjših apartmajev v katere prihajajo gostje, ki si želijo miru nedaleč stran od dolgih peščenih plaž. Ker vsega dela ne zmore sama, ji že vrsto let pomagajo prostovoljci. V zameno za do štiri ure dela dnevno (vikendi so prosti) jim nudi prenočišče ter uporabo kuhinje, po dogovoru pa tudi vegansko hrano.
Delo je zelo raznoliko, odvisno od obdobja leta. Sam sem bil prve dni zadolžen za sprotno pobiranje pomaranč, limon in oreščkov makadamije. Za te plodove velja, da so zanesljivo dozoreli, ko odpadejo z dreves pri tem pa se običajno ne poškodujejo. Mango je bil že shranjen v kleti, avokado pa je le počasi dozoreval. Obirajo ga namreč vso zimo, prve plodove pa že novembra. Poleg tega je bilo potrebno poskrbeti za drva, čeprav jih potrebujejo le občasno za kamin, saj se nočno temperature tod redko spustijo pod deset stopinj Celzija. Na kmetiji se seveda vsakodnevno najdejo še kakšni opravki, od čiščenja listja, skrbi za zelenjavni vrt, pa do manjših popravil v hiši. Med drugim sem se lotil tudi obnove starih kosov pohištva.
Prostovoljno delo je običajno dobra izkušnja za obe strani. Kmetovalci dobijo potrebno pomoč, prostovoljci nove izkušnje in znanja, oboji pa lahko tudi prijetno družbo in nove prijatelje.
