Gozdovi in nasadi hrastov plutovcev (Quercus suber) so pomembni za gospodarstvo Portugalske, ki je največja proizvajalka plute na svetu.
Drevesa zrastejo do dvajset metrov visoko, njihovo lubje pa je sivo, v notranjosti pa rdečkasto obarvano. Gozdovi tovrstnih hrastov niso pomembni le za pridobivanje plute, saj tvorijo pomemben ekosistem, ki nudi zavetje številnim živalim. Zato so na Portugalskem drevesa zaščitena.
Predvsem v Španiji se s plodovi – želodom, prehranjujejo prašiči namenjeni za pridobivanje najkvalitetnejšega pršuta.
Naravi prijazno pridobivanje plute
Za pridobivanje plute ni potrebno posekati drevesa, temveč olupijo le skorjo, ki se v nekaj letih obnovi. Drevesa dočakajo tudi do štiristo let starosti, približno vsakih devet let, ko se skorja odebeli tudi do deset centimetrov pa jim lahko brez škode odluščijo vrhnjo plast. Ob primerni negi lahko vsako drevo olupijo vsaj petnajstkrat. V življenjski dobi tako z enega drevesa pridobijo do dvesto kilogramov plute.
Hrast plutovec mora biti star osem let, da naredi dovolj debelo lubje (sprva slabše kakovosti), ki ga oluščijo s posebnimi sekirami in dolgimi noži. To pa je šele začetek dolgotrajnega postopka. Olupljena skorja mora biti uskladiščena vsaj deset mesecev, da se umiri in osuši. Nato jo namakajo v bazenih z vrelo vodo, da se izločijo soli, tanin in insekti. Po tem postopku jo spet uskladiščijo za dober mesec dni, da se izravna. Sledi razvrščanje po debelini in kakovosti.
Vsestranska uporaba plute
Pluta predstavlja enega izmed najkvalitetnejših obnovljivih naravnih materialov. Uporabljali so jjo že stari Rimljani in Grki. Iz nje so izdelovali podplate za sandale, zamaške in plovce pri postavljanju ribiških mrež. Danes dobro tretjino najkvalitetnejše plute uporabijo za izdelavo zamaškov. Iz manj kvalitetne pa izdelujejo granulat za izolativne obloge in tanke, usnju podobne trakove. Iz slednjih izdelujejo podobne stvari kot iz usnja, od denarnic do čevljev.