Sicer je tri četrtine pridelka grozdja namenjenega predelavi v vino, precej ga posušijo kot rozine, manjši del pa je naprodaj kot zdravo in okusno sadje.
Grozdje vsebuje precej sadnih sladkorjev in sodi med bolj kalorično sadje. Med vitamini prevladujejo C, A in vitamni iz skupine B, grozdne jagode pa so tudi pomembno bogastvo mineralov (vsebuje predvsem veliko bora in mangana) in antioksidantov.
Grozdje kot redek vir resveratrola
Med slednjimi je še posebno cenjen resveratrol, ki močno zavira razmoževanje virusov influence v celičnih strukturah. Resveratrol ima tudi varovalni učinek na srčno žilni sistem, saj znižuje raven slabega in zvišuje raven dobrega holesterola. Največ resveratrola je v pečkah in kožici temnih sort grozdja.
Grozdje deluje razkuževalno in čistilno na telo, sveže grozdje odpravlja zaprtje, grozdni sok pa pomaga pri diareji in ureja prebavo. Zaradi čisilnega delovanja si lahko z uživanjem sadežev in soka omislimo nekaj dnevno ali celo nekaj tedensko grozdno kuro.
Primerno za dolgo shranjevanje
Pri izbiru grozdov moramo biti pozorni, da so jagode čvrste in niso nagubane, ter se dobro držijo peclja.
Zdravi grozdi se lahko na hladnem ohranijo tudi več tednov. Praktičen način hranjenja v hladni kleti je, da grozde obesimo na vrvico, kjer se lahko ohranijo tudi več mesecev.
Podobno kot borovnice, lahko grozdne jagode namakamo v žganje.