Gozdno kopel smo pri nas kot Gozdni selfness že prepoznali kot poseben projekt, raziskave pa so nedavno dokazale, da prakticiranje ‘kopanja v gozdu’, ki izhaja iz Japonske, učinkovito zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in celo pripomere k boju proti boleznim.
‘Shirin-yoku’ kot se gozdni kopeli reče v originalu, je v osnovi preprosto to, da smo v gozdu – dobeseden prevod pomeni uživanje gozdne atmosfere. Kot gozdni selfness se tako lahko šteje vsak sprehod po gozdu, med katerim nas nič ne zmoti in med katerim se nam ne mudi. Idealno traja vsaj dve uri.
Nova joga
Japonska je termin uporabljala že v začetku 80.ih, po svetu pa se je popularnost gozdnega kopanja začela z objavo članka o njem v Outside Magazine leta 2012. Danes je v ZDA močno poraslo število resortov in narodnih parkov, ki ponujajo gozdni selfness – sprehode po gozdu s fokusom na vpijanje narave na ravni vseh čutov. Eden od strokovnjakov gozdnega kopanja je prepričan, da bo čez 30 let gozdna kopel tako poznana kot je danes joga.
Številne raziskave potrdile pozitivne učinke na zdravje
Na Japonskem so izvedli tudi več raziskav, ki jih je podprla vlada. V eni od njih so primerjali raven stresa pri 300 študentih, med katerimi so se nekateri sprehajali v mestu, drugi pa v gozdu. Gozdni študenti so imeli nižjo raven hormona kortizola, nižji utrip srca in nižji krvni tlak. V drugi raziskavi, ki je potkala dalj časa, so ugotovili manjšo pojavnost depresije pri tistih, ki so prosti čas preživljali v gozdu, v primerjavi s tistimi, ki so pohajkovali po mestu.
Dodatna raziskava je pokazala, da so človeške celice, ki skrbijo za boljši imunski sistem in pomagajo varovati pred virusi in rakavimi obolenji, bolj aktivne po ‘kopanju v gozdu’, aktivnost pa se po drugem dnevu gozdnega kopajna še poveča (po tednu pa še bolj).
Kot navaja Washington Post, ni popolnoma jasno, zakaj ima gozdna kopel tak učinek – nekateri strokovnjaki verjamejo, da do koristnih učinkov na telo pride zaradi vdihavanja fitoncidov, kemikalij, ki jih sproščajo rastline, da se zaščitijo pred škodljivci. Spet drugi se nagibajo bolj k temu, da gre za povečan občutek sreče, začudenja, občudovanja.
Raziskave so tudi drugo po svetu pokazale podobne rezultate: v ZDA so dokazali, da nam sprehod v naravi bolj zbistri misli kot sprehod po mestu, evropska študija pa je postregla s podarkom, da se tistim, ki živijo v soseski, kjer je veliko dreves, zmanjša umrljivost za 16 %.
Gozdni selfness v Cerknem
Gozdni selfness™ je avtorsko delo, zasnovano znotraj LTO Laufar Cerkno. Predstavlja nov zeleni trend v slovenskem turizmu, ki temelji na izkoriščanju naravnih danosti in lepot Cerkljanske ter vključuje naravne materiale, vire in lokalne izdelke. Prvi selfness program, ki se odvija v naravi, je prejemnik dveh nacionalnih nagrad za inovativnost, in sicer Snovalec 2014 za najbolj inovativno idejo v turizmu ter Finalist Sejalec 2015 za enega izmed najbolj inovativnih turističnih produktov, saj svoje udeležence razvaja na prav poseben način.
“Selfness je nov trend na področju velnesa, ki v ospredje postavlja »UM«, kot nekaj kar šteje največ. Gre torej za fizično aktivnost, sprostitev, razstrupljanje, samozdravljenje in krepitev občutka samozadovoljstva, ki v nasprotju z velnesom nudi dolgoročne učinke, ne le trenutnih užitkov,” pravijo na LTO Laufar Cerkno. Prednost njihovega programa pred klasičnimi selfness programi je zdravilno naravno okolje v katerem se le-ta odvija. “Narava je tista, ki s sproščujočimi barvami, pomirjujočimi subtilnimi zvoki in zdravilnim zrakom, že sama po sebi na posameznika deluje terapevtsko,” še dodajo.
Več na: gozdni-selfness.si
Vir: Huffington Post, Gozdni Selfness
