Slovenija je s svojo 58,4 % gozdov kot ustvarjena za gobarje. Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo v Sloveniji okrog 15.000 gob, v društvih in krovni organizaciji, v Mikološki zvezi Slovenije pa so jih doslej odkrili in jih s slovenskimi imeni poimenovali okoli 3500. Kakšnih 200 vrst gob je strupenih, 30 pa smrtno strupenih.
Pri nas se sezona rasti gob prične v zgodnje pomladanskem času in traja vse do pozne jeseni. “Začne jo marčna polževka, v aprilu se pojavijo smrčki, zgodnje poletje zaznamujejo navadna lisička, poletni gobani in razne vrste golobic. V septembru in oktobru pa najdemo vse vrste, zaradi katerih se ljubiteljski gobarji podijo po gozdovih: jurčke, lisičke, dedke, turke, dežnike in mnogo drugih,” pravi predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor, Slavko Šerod.
Ne pretiravajmo s količino gob na krožniku
Gobe so težke za prebavo, zato se odsvetuje uživanje prevelikih količin, za kar se šteje presežek pol kilograma na obrok po osebi. Nekoliko pomaga, če so čim drobneje narezane, odsvetuje pa se uživanje majhnim otrokom in starejšim ljudem.
Po zaužitju se včasih pojavijo razne težave, ki niso nujno prave zastrupitve. Včasih lahko slabost izzovejo tudi užitne vrste gob, če niso bile pripravljene sveže.
»V gobah se namreč začnejo že kmalu potem, ko smo jih nabrali, kopičiti različni razkrojni produkti, ki jih imenujemo kriptomaini. Strupene gobe pa vsebujejo termostabilne kemične sestavine, ki že v majhnih količinah povzročijo v organizmu ljudi in živali tako značilna znamenja zastrupitve, da je mogoče sklepati, katero strupeno vrsto gob smo zaužili,« pojasni sogovornik.
Preberite tudi:
Zdravilne gobe?
Poleg okusnega obroka pa lahko gobe poskrbijo tudi za naše zdravje. Na stotine vrst gob se tako uvršča med nutricevtike, snovi, ki delujejo obenem kot hrana in zdravilo.
Zdravilnost gob je v tradicionalni vzhodnjaški medicini znana že tisočletja, tako so denimo na Japonskem oblikovali zasnovo adaptogena, preventivnega sredstva, ki normalizira organizem, deluje na celo telo in nima stranskih učinkov.
Večina terapevtskih toničnih koristi mnogih gob je posledica njihovih adaptogenih in imunsko krepilnih snovi, ki se imenujejo polisaharidi. Pomembni pa so tudi triterpeni, ki so pa zgradbi podobni steroidnim hormonom in pomagajo povečevati porabo kisika, tonizirajo telo in krepijo odpornost proti stresu.
Ob obisku gozda moramo biti uvidevni!
Najbolj nujno je, da se pred nabiranjem gob poučimo o njihovi užitnosti in naberemo le tiste, ki jih poznamo. Ker se gobarjenje običajno izvaja v gozdnatih predelih, se je priporočljivo obleči v svetla oblačila, na katerih lažje opazimo klope. Dobro je, da so lahka in zračna ter omogočajo enostavno gibanje tudi na težje dostopnih mestih.
Gobe moramo prenašati v trdi embalaži, ki omogoča širjenje trosov, torej v košari, cekarju ali podobnem, plastične vrečke pa vsekakor odpadejo. Pri tem moramo paziti, da ne prekoračimo dnevne omejitve količine gob na osebo, ki znaša 2 kg dnevno.