Glog raste večinoma kot trnat grm ali manjše drevo visoko do štiri metre. Dobro uspeva na sončnih legah in v svetlih gozdovih. Cvetovi so običajno bele barve, redkeje rožnati in veliki do 15 milimetrov. Cvetijo razmeroma pozno, maja in junija.
Plodovi so rdeči, okrogle ali jajčaste oblike, veliki do 10 milimetrov in imajo do tri koščice. Dozorijo jeseni, od septembra naprej, ko listi že odpadejo. Nabiramo jih lahko vse do prvih zmrzali. Plodove sušimo ali iz njih pripravljamo džem in marmelado.
Pomoč srcu
Cvetovi, listi (najraje vršički) in plodovi gloga so v ljudskem dobro znana in uporabljana arcnija. Vsebujejo številne antioksidante, med vitamini največ vitamina C in druge zdravilne snovi. Iz gloga pripravljamo čaj in tinkture predvsem za močno in zdravo srce. Z uporabo glogovih pripravkov lahko pri začetku popuščanja srca upočasnimo napredovanje bolezni, saj povečujejo moč srca, izboljšujejo prekrvavitev srčne mišice, blago pospešijo srčni utrip in znižujejo krvni tlak. Učinkovine v glogu tudi preprečujejo nastanek motenj v srčnem ritmu. Glog pomaga pri atersklerozi, težavah pri dihanju, omotici, učinkuje pa tudi kot pomirjevalo.
Zdravilni sta dve vrsti gloga: navadni glog (Crataegus laevigata) in enovratni glog (Crataegus monogyna).
A pozor, glogovih pripravkov ne smemo kombinirati z zdravili za sočasno zdravljenje srčno-žilnih bolezni. Sicer pa spada med zdravilne rastline, katerih uporaba je zelo varna, saj ne vsebuje učinkovin, ki bi bile lahko v velikih odmerkih strupene.
Glog sadimo tudi kot okrasno rastlino v parkih ali na vrtovih. Dobro se lahko obnese kot živa meja.
