Srednjeameriška država Kostarika, ki je desetletja navdihovala zagovornike narave, se zdaj sooča z okoljskimi izzivi.
Pred leti so bili hribi v Kostariki pokriti z gozdom, danes pa so tam polja zelenjave in pašniki za govedo.
Z rastjo pridelkov se je povečala tudi uporaba agrokemikalij. Laboratorijski testi so potrdili, da so ostanki klorotalonila, fungicida, ki so ga že prepovedali, pronicali v izvire Santa Rosa de Oreamuno.
Posledično ima Kostarika vse več težav s pitno vodo
Tovornjak od konca leta 2022 dostavlja vodo v Santa Roso in Cipreces, ker voda iz pipe ni več primerna za pitje. Vendar se Sanchez kot oseba, odgovorna za upravljanje oskrbe z vodo v okrožju, boji večjega problema: da bi se kemična kontaminacija lahko razširila na celoten gorski pas in prizadela 65.000 ljudi.
Tudi z novo prepovedjo klorotalonila bosta onesnaževanje vode in kmetijskih zemljišč ostala dva najbolj pereča okoljska izziva, s katerimi se sooča Kostarika. Država ima eno najvišjih intenzivnosti uporabe pesticidov na svetu, in kljub temu da je bogata z vodnimi viri, je delež njenega prebivalstva, ki se oskrbuje z vodo, leta 2022 padel pod 90 %.
Gospodarski razvoj dobil prednost pred varstvom okolja
Kostarika je desetletja na področju zaščite in ohranjanja gozdov utrjevala mednarodno podobo trajnostne srednjeameriške države. Zdaj se spopada z izzivi visoke porabe fosilnih goriv, rastjo mest in porastom turizma. Strokovnjaki pravijo, da nova vlada Rodriga Chavesa daje prednost gospodarskemu razvoju pred varstvom okolja.
»Smo v težkem položaju,« pravi Carlos Manuel Rodríguez, ki je bil dvakrat minister za okolje in zdaj vodi okoljski sklad Global Environmental Facility (GEF). »Zdi se, da je nujnost pospeševanja gospodarstva po pandemiji spremenila prioritete.«
Zunanji minister države Arnoldo André Tinoco je delegatom na Cop28 v Dubaju dejal: »Obalno ozemlje Kostarike je 10-krat večje od njenega celinskega ozemlja, zato smo v preteklosti podcenjevali dragocene morske vire, ki zahtevajo trajnostno upravljanje. Ne gre za absolutno ohranitev, ampak za dolgoročno trajnostno rabo v korist obalnih prebivalcev.«
Vsak četrti Kostaričan ima avto
Kostarika je že dolgo znana po skoraj 100-odstotno obnovljivi električni energiji, predvsem hidroelektrični, vendar so nenavadni vzorci padavin zaradi La Niñe zmanjšali to zmogljivost. Lani je država uvozila več goriv za termoelektrarne in 50 % več naftnih derivatov kot leta 2000.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so se emisije toplogrednih plinov iz cestnega prometa – vsak četrti Kostaričan ima avto – v zadnjem desetletju povečale za več kot 30 %. Posledično je več kot 88 % prebivalstva izpostavljeno onesnaženemu zraku.
Vir: The Guardian