Ženska domorodna patrulja pomaga nadzornikom Nacionalnega parka Gunung Leuser (GLNP) varovati 100 hektarjev varovalnega pasu med okrožjem Bahorok V nacionalnega parka in zasebnimi zemljišči.
GLNP je bil ustanovljen leta 1980 in ščiti skoraj 1,1 milijona hektarjev od 2,6 milijona hektarjev velikega ekosistema Leuser, območja svetovne dediščine, ki obsega provinci Severna Sumatra in Aceh.
Številne meje pa niso ograjene in zaradi pomanjkanja nadzornikov divjim lovcem in podjetjem za palmovo olje ni težko poseči na zemljišča nacionalnega parka.
Nezakonit lov in uničevanje habitata vodita v izumiranje vrst
Ekosistem Leuser, eno izmed najbolj biološko raznovrstnih krajev na Zemlji, je edino mesto na svetu, kjer tigri, sloni, orangutani in nosorogi sobivajo v divjini. Toda po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave vsem štirim vrstam grozi izumrtje zaradi krivolova in uničevanja habitata: gozdna pokritost na Sumatri se je med letoma 1985 in 2014 več kot prepolovila.
Ko so habitati uničeni, razseljene živali, kot so tigri in orangutani, iščejo hrano v vaseh ali na kmetijah, kjer jih pogosto obravnavajo kot grožnjo ljudem ali pridelkom. Napadejo jih, ubijejo ali ujamejo in preselijo v živalske vrtove.
Pomagajo živalim in domorodnim prebivalcem
»Ne moremo samo sedeti, medtem ko lovci še vedno lovijo in pobijajo divje živali ali medtem ko naši tigri živijo v kletkah,« pravi Azmi, ki je ustanovila Nuraga Bhumi, kar v sanskrtu pomeni »duše, posvečene Zemlji«. Patrulja deluje kot odgovor na dvojni problem: neravnovesje med spoloma in pomanjkanje domorodnih prebivalcev pri prizadevanjih za ohranjanje narave.
»Ocenjujem, da je le okoli 15 % sumatranskih naravovarstvenikov žensk; odstotek domorodnih žensk je verjetno še precej manjši,« pravi Azmi, ki je več kot 14 let delala na področju ohranjanja slonov in orangutanov. Pove še, da so lokalna prizadevanja za ohranjanje, ki jih vodijo moški, ki večinoma niso avtohtoni na ozemlju, problem. »Na primer, niso povezani s skupnostjo. Številni programi ‘razvoja skupnosti’, povezani z ohranjanjem, predstavljajo domorodne prebivalce kot grožnjo gozdu, ki jih je treba izobraziti ali preseliti. Ta miselnost razvrednoti odnos, ki so ga staroselci vedno gojili do gozda.«
Poleg svojih patruljnih nalog ekipa žensk gosti tedensko naravovarstveno izobraževalno uro za približno 75 lokalnih otrok in mladostnikov. »Zgodnje negovanje spoštljive vezi med otroki in živalmi je ključnega pomena, da se ne zatekajo h krivolovu in uničevanju gozdov, ko odrastejo,« zaključi Azmi.
Vir: The Guardian
