Vsako gospodinjstvo dnevnik izpolnjuje sedem zaporednih dni in zabeleži, katero hrano je zavrglo, koliko je te zavržene hrane bilo in zakaj je končala v smeteh. Beležijo se tako užitni kot neužitni deli hrane.
Takšno akcijo beleženja zavržene hrane je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki podatke zbira z namenom boljšega razumevanja prehranskih navad in oblikovanja učinkovitih ukrepov za zmanjšanje količine odpadne hrane v Sloveniji, izvajalo že v obdobju jesen-zima 2024 in pa tri leta pred tem v obdobju jesen-zima 2021 ter pomlad-poletje 2022. “V primerjavi z letom 2021 so gospodinjstva v jesensko-zimskem obdobju v povprečju povzročila kar 7 % manj odpadne hrane na teden,” so sporočili.
Odpadne hrane manj, vendar med njo več užitne
Glede na podatke kuhinjskih dnevnikov je več kot tretjino odpadne hrane predstavljal užitni del – delež te pa je višji kot pred tremi leti.
Skoraj dve petini odpadne hrane je predstavljala zelenjava, eno petino sadje, slabo desetino meso in mesni izdelki.
Med razlogi za odpadno hrano so gospodinjstva navajala preveliko količino pripravljene hrane, medtem ko je bil v preteklosti najpogostejši razlog pokvarjenost živil.
»Stran pa ne bomo metal«
Na ministrstvu ob začetku nove akcije poudarjajo pomen ozaveščanja in odgovornega ravnanja s hrano, pri čemer obujajo staro modrost »Stran pa ne bomo metal’«. Vsi zbrani podatki v okviru vodenja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane so zaupni in se statistično obdelujejo v anonimni obliki, še dodajo. Le z boljšim razumevanjem, zakaj hrana konča v smeteh, lahko ministrstvo oblikuje učinkovite rešitve za prihodnost.
Vsako gospodinjstvo, ki bo dnevnik uspešno izpolnilo, bo prejelo manjšo praktično nagrado.
Akciji kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane se lahko pridružite na dnevniki.samo1planet.si
Morda pa si lahko omislimo kokoši, ki bodo ostanke hrane pomalicale – tako kot v Franciji in Belgiji.