Divje rastlinske vrste namreč, kot poudarijo, predstavljajo pomemben vir genske raznovrstnosti tudi za zaželene agronomske in prehranske lastnosti, kot so odpornost na škodljivce in bolezni, odpornost na sušo in prilagodljivost na spremenljive podnebne razmere, ki vplivajo na kakovost in pridelavo plodov.
Divji sorodniki kulturnih rastlin (DSKR) so divje rastlinske vrste, ki so tesno povezane s kulturnimi rastlinami. Izkoriščanje te genske raznovrstnosti je ključnega pomena za izboljšanje pridelave, zagotavljanje trajnostnih kmetijskih praks, spopadanje s podnebnimi izzivi ter izpolnjevanje zahtev po zanesljivi preskrbi s hrano in boljši kvaliteti hrane.
Divje sorte za manj pesticidov
Ta pristop je skladen s cilji evropskega zelenega dogovora ter strategijami za biotsko raznovrstnost in živilsko verigo (F2F), katerih cilj je zmanjšati uporabo pesticidov.
“Poleg tega so sadna drevesa zaradi svoje dolge življenjske dobe in trenutne proizvodnje, v kateri prevladuje le nekaj kultivarjev, še posebej občutljiva na učinke globalnih sprememb. Zato so potrebne nadaljnje raziskave in prizadevanja za ohranjanje, da bi izkoristili celoten potencial DSKR in zagotovili našo kmetijsko pridelavo za prihodnost,” so še povedali na NIB.
Konzorcij FruitDiv koordinira INRAE (Francija), vključuje pa 26 multidisciplinarnih partnerjev iz 10 držav članic EU in štirih drugih evropskih držav.
